Delovo nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta je prejel Roman Rozina za roman Sto let slepote založbe Mladinska knjiga. Podelitev 32. nagrade kresnik je potekala tradicionalno na kresni večer, 23. junija, na Cankarjevem vrhu na Rožniku, pod okriljem medijske hiše Delo. Kresnikov lavreat je po prejemu priznanja in finančne nagrade v vrednosti 7000 evrov bruto prižgal tradicionalni kresni ogenj.
Roman Rozina je kresnika prejel prvič, leta 2011 se je z romanom Galerija na izviru Sončne ulice uvrstil med deseterico nominirancev, prav tako leta 2017 z romanom Zločin in ljubezen.
Ob zmagovalcu so se med finaliste uvrstila še naslednja dela in avtorji: Triger Davorina Lenka (LUD Literatura), Krasni dnevi Andreja E. Skubica (Beletrina), Zvezdna karta Dušana Šarotarja (Goga) in Dedič Marjana Žiberne (Litera).
Na prireditvi sta bili letos prvič podeljeni tudi Delovi nagradi za mlade literate in literarne kritike mlado pero. Nagrado za mladega literata je prejela pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić, za mladega kritika pa literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević.
Odločitev žirije v klavzuri v Cankarjevi sobi
Nagrajenca osrednje slovenske literarne nagrade kresnik vsako leto na kresni večer izbere žirija, ki se o zmagovalcu odloča v klavzuri v Cankarjevi sobi med sklepno prireditvijo. Pred tem pozorno prebere vsa romaneskna dela slovenskih avtorjev, ki so izšla leto prej, in nato postopoma krči izbor. Letos je prebirala kar 200 romanov, ki so izšli v letu 2021.
Žirijo letos sestavljajo predsednica žirije, Delova novinarka in prevajalka Mimi Podkrižnik Tukarić, publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Anja Mrak, samostojni literarni kritik in prevajalec Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, in Igor Žunkovič, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.
Prejemniki Delove nagrade mlado pero
Na prireditvi so najprej pospremili žirijo v klavzuro, nato pa so predstavili projekt Mlado pero, v okviru katerega Delo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, predstavlja mlade pisce. Kot je povedal urednik Delove kulturne redakcije Andrej Predin, projekt spodbuja ustvarjanje mlajše generacije piscev na področju poezije, proze in dramatike. Doslej so v dveh sezonah predstavili 16 mladih avtorjev, katerih dela je recenziralo 16 kritikov.
Dobitnike nagrade je razglasila Delova novinarka Pia Prezelj, ki vodi projekt in predstavlja mlade avtorje v Delu. Dobitnica nagrade mlado pero za mladega literata Tanja Božić je prejela tisoč evrov bruto, dobitnik nagrade za mladega kritika Sašo Puljarević pa bo prihodnje leto dni v Delovi redni rubriki Recenzijski izvod, ki je vsak teden v Književnih listih, objavljal honorirane kritike.
Kresni ogenj v čast nagrajencu
Predstavitvi mladih literatov in kritikov je sledil osrednji del prireditve s predstavitvami nominirancev, s katerimi se je v živo pogovarjala novinarka in TV-voditeljica Ksenija Horvat.
Pred razglasitvijo zmagovalca je zbrane nagovorila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša in poudarila, »da je medijska hiša Delo že pred desetletji prepoznala pomen in vrednost te osrednje slovenske literarne nagrade. Ponosna sem na to, da je kresnik v tem smislu ponarodel in se zasidral v zavesti ustvarjalcev in bralcev kot najpomembnejši poklon literarnemu ustvarjanju.«
Sledil je prihod žirije iz klavzure, predsednica Mimi Podkrižnik Tukarić pa je razglasila kresnikovega nagrajenca in utemeljila izbor žirije. Tudi letos je slovesnost dosegla vrhunec s prižigom kresa, ki je zagorel v čast kresnikovemu nagrajencu in v slavo slovenskemu romanu.
Prireditev je povezovala TV-voditeljica Bernarda Žarn, uvodoma so v vlogi kresnic zapele vokalna zasedba Maroltovke, z vmesnimi glasbenimi vložki je prireditev popestrila zasedba Vudlenderji. Predstavitve finalnih romanov so interpretirali mladi igralci: Suzana Krevh, Gal Oblak, Jure Rajšp, Jakob Šviligoj, Mina Švajger.
Utemeljitev nagrajencev
Kresnikova žirija je razglasitev zmagovalca utemeljila takole:
Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča. Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti.
Uredništvo kulturne redakcije Dela pa je prejemnika nagrade mlado pero utemeljilo z naslednjimi besedami:
Nagrado mlado pero podarjamo avtorici, katere delo je premišljeno in dovršeno tako v formi kot v vsebini, jezik pa prožen in igriv. V besedilih, stkanih iz vezi pripadnosti družini, jeziku, državi in telesu, se mehkoba mojstrsko in nemalokrat presenetljivo meša z ostrino in humorjem. Babica pravi / tvojo mamo bi morala poimenovati eva / a kaj ko ime ni važno / vsako spoznanje je izgon iz raja, zapiše v pesmi Jabolka. Nagrado prejme pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić.
Nagrado mlado pero podarjamo kritiku, čigar pisanje zaznamuje izrazit in izdelan avtorski glas, ki se v besedila poglablja ne le skozi literarnoteoretske označbe, čeprav je v njih vešč, temveč skozi potenciale izbranega literarnega dela. V obravnavi tako močnejših kot šibkejših zamahov ne teži k olepševanju, temveč k jasni, strnjeni in poglobljeni razčlembi, ob tem pa se ne izogiba niti vprašanjem o vlogi in odgovornosti kritika. Nagrado prejme literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević.
Več o kresniku na www.delo.si/kresnik.