Vodstvena ekipa

Vodstvena ekipa 2018-04-17T16:13:33+00:00

UPRAVA

Po končani Gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1984 diplomiral. Kot štipendist Izvršnega sveta Republike Slovenije se je istega leta zaposlil na Republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, kjer je po končanem pripravništvu deloval v Sektorju za sosednje države kot svetovalec.

Leta 1988 je nastopil svojo prvo službo v gospodarstvu – v družbi ETA Cerkno, kjer je najprej opravljal naloge svetovalca v Oddelku za poslovno strategijo, kasneje pa deloval kot sekretar mešanega poslovodnega odbora med tujim partnerjem in domačim vodstvom družbe.

Managerske izkušnje je v letih 1992 in 1995 nabiral v družbi Avtocenter Idrija, oktobra 1995 pa je sprejel povabilo, da prevzame vodenje družbe FMR. V tej družbi je opravljal funkcijo direktorja, člana uprave in nazadnje predsednika uprave družbe FMR do konca oktobra 2017, ko je bil imenovan za glavnega direktorja družbe Delo.

Po končani Gimnaziji Jurija Vege v Idriji se je odločila za študij prava na ljubljanski Pravni fakulteti in za to dobila tudi štipendijo družbe Kolektor. Tam se je po končanem študiju leta 1987 tudi zaposlila. Njene prve zadolžitve so bile vezane na gospodarske vsebine, pogodbeno in delovno pravo.

Po opravljenem pravosodnem izpitu se je odločila za odvetniški poklic, ki ga je opravljala 17 let. V svoji praksi se je ukvarjala pretežno s pravom gospodarskih družb, statusnimi spremembami, sodelovala je pri akvizicijah v Sloveniji in tujini, velik del njenega dela je pa bil vezan na posle družb iz skupine Kolektor. V iskanju novih izzivov je bila leta 2013 imenovana v upravo družbe FMR d.d., kjer še vedno opravlja funkcijo članice uprave, leta 2015 pa je postala prokuristka in nato še leta 2017 direktorica družbe Delo.

DIREKTORJI

Nataša Jakiša je univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom. Po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je svojo poslovno pot začela na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, kjer je opravila strokovni izpit iz upravnega postopka. Družbi Delo d.o.o. se je pridružila leta 1997 kot pravnica v pravni službi in se primarno ukvarjala predvsem z gospodarskim pravom. Po opravljenem sodniškem pripravništvu na Višjem sodišču v Mariboru, se je leta 2000 vrnila na Delo d.o.o. Naslednji korak v njeni karieri je bilo vodenje pravne službe, leta 2011 pa je postala direktorica področja za pravo in kadre. Na dosedanji poslovni poti je ustvarila bogat nabor znanj s področja gospodarskega in korporacijskega prava, delovnega in socialnega prava, avtorskega prava, odškodninskega prava in razmerij med menedžmentom in predstavništvom delavcev.

Pavel Snoj se je leta 1999 zaposlil v podjetju Marand kot razvijalec programske opreme. Tam je kasneje opravljal različne naloge od tehnične podpore prodaji, analize uporabniških zahtev, načrtovanja podatkovnih baz do vodenja projektov.

S februarjem 2002 je svojo poklicno pot nadaljeval v podjetju Mobitel, kjer je več let vodil Sektor za produkcijo in vzdrževanje storitev z dodano vrednostjo. Po združitvi Telekoma Slovenije in Mobitela je prevzel vodenje službe za IT infrastrukturo in kasneje službe za upravljanje IKT oblaka.

Z avgustom 2013 se je pridružil podjetju Simobil kot vodja oddelka za podporo storitvam jedrnega omrežja in IT. Kasneje je v Simobilu in nato v podjetju A1 Slovenija vodil oddelek za razvoj IT storitev.

Oktobra 2017 se je zaposlil v podjetju Delo d.o.o. kot Direktor za informatiko. Skupaj s sodelavci v oddelku informatike skrbi za podporo internim uporabnikom, razvoj in vzdrževanje poslovnih aplikacij ter za IT in mrežno infrastrukturo.

Dolores Podbevšek Plemeniti je ekonomistka, a v srcu »marketingašica«, rojena v 70. letih prejšnjega stoletja, z veliko naklonjenostjo do medijev, kjer deluje skoraj polovico karierne poti.

Poslovno pot je pričela kot vodja prodaje v manjšem zasebnem podjetju, ki se je ukvarjalo z uvozom in servisom pisarniške opreme. Nato jo je poslovna pot vodila v eno izmed večjih slovenskih oglaševalskih agencij, ki je povezana z mednarodno mrežo McCann Erickson, kjer je več kot sedem let nabirala izkušnje s področja vodenja blagovnih znamk, tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi.

V medijski svet jo je zaneslo leta 2009, in sicer v Žurnal media, kjer je bila sprva zaposlena kot pomočnica direktorja za marketing, nato pa je vodila prodajo, od leta 2011 pa še oddelek marketinga. Nekaj mesecev je kot direktorica marketinga in PR delala pri manjšem založniku specializiranem za avtomobilizem (Avto medija), maja 2013 pa se je pridružila ekipi na Delu in prevzela vodenje marketinga in odnosov z javnostmi.

Dragica Grilj od leta 2013 v družbi Delo opravlja delo direktorice trženja. Pred tem je bila dobra tri leta poslovna direktorica Slovenskih novic. V medijski svet je vstopila leta 2006, in sicer kot vodja kontrolinga. Kasneje so ji zaupali vlogo svetovalke uprave Dela. Začetki njene poslovne poti segajo v različne industrije, od tega sta bili zadnji dve gradbeništvo ter avtomobilska industrija, kjer je delovala na finančnem področju.

Robert Schmitzer je v spletnem medijskem prostoru prisoten od leta 1999, ko se je kot študent pridružil ekipi teleteksta RTV Slovenija. Postal je eden od ustanovnih sodelavcev spletnega portala rtvslo.si in ga na položaju vodje dnevnih urednikov Multimedijskega centra RTV Slovenija aktivno soustvarjal ne le vsebinsko, ampak tudi strateško.

Pot ga je leta 2007 odpeljala na avstrijsko Styrio, kjer je kot namestnik odgovorne urednice skrbel za razvoj in rast takrat novega spletnega portala Žurnala 24. V skupini Styria je opravil več rotacij, med drugim v vodilnih avstrijskih časnikih Die Presse, Kleine Zeitung in Wirtschaftsblatt ter na Hrvaškem v Večernjem listu in 24sata.

V letu 2011 se je v medijski hiši Delo pridružil vodstveni ekipi novonastajajočega portala slovenskenovice.si, kjer je pozneje postal urednik in vodja tega portala. Leta 2016 ga je vodstvo Dela imenovalo na položaj direktorja digitalnega razvoja, kjer skrbi za uresničevanje digitalne strategije celotne družbe.

Robert Schmitzer je član več stanovskih združenj: sodeluje v Izvršnem odboru projekta MOSS in je član Strokovnega sveta IAB Slovenija. Opravil je več izobraževanj, med njimi poletno šolo združenja mednarodnih založnikov Wan Ifra. Kot govorec je nastopal na medijskih konferencah SOF, Diggit in Sempl.

Bogdan Romih je od leta 2008 direktor Delovega Tiskarskega središča. V letu 2012 je bil tudi direktor hčerinskega podjetja Izberi. Glavni izziv mu je usmeritev Tiskarskega središča na dodatne tržne kupce, ki danes predstavljajo že polovico tiskarske realizacije. V prostem času se ukvarja s športom, v mladih letih je to bila tekmovalna atletika, sedaj pa predvsem plavanje. Rad potuje. Poklicno pot je pričel pri proizvajalcu papirja Vipap, leta 1986 kot komercialist, leta 1990 pa je postal Komercialni direktor.

V tem obdobju je bil tudi Prokurist družbe Hago iz Frankfurta in direktor hčerinskega podjetja Alpe papir. Že takrat je imel, skozi prodajo papirjev, intenzivne stike s časopisnimi in revijalnimi založniki iz vsega sveta. Med leti 1995 in 2002 je bil direktor Slovenskega podjetja za distribucijo časopisov in revij v lasti Tiska iz Zagreba, med leti 2000 in 2005 pa direktor podjetja Cvetje Čatež, kjer je izvedel uspešno sanacijo in MBO. Po prodaji podjetja, se je zaposlil kot Komercialni direktor v podjetju Radeče papir Muflon, kjer je bil zaposlen do leta 2008.

Študij na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor je končal leta 1982, opravil je tudi semester šolanja v ZDA, leta 2008 pa je pridobil naziv »Magister znanosti« na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Slavko A. Bogataj je vodstvene izkušnje pridobival kot direktor plansko razvojnega področja v družbi Gorenjski tisk d.d., kot predsednik uprave v družbi Kokra – trgovsko podjetje d.d., kot tudi na delovnem mestu svetovalec uprave in vodja investicij in vzdrževanja v družbi DELO d.d.

Prvič se je zaposlil oktobra 1989 v podjetju Gorenjski tisk po opravljenem univerzitetnem izobraževanju na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, smer proizvodno strojništvo. Že takoj na začetku kariere je imel priložnost sodelovati pri načrtovanju in optimiranju proizvodnih kapacitet, pripravi projektne dokumentacije za novogradnje, preureditve in adaptacije ter razpisne dokumentacije za ponudnike proizvodne in druge tehnične opreme, ki so bili večinoma z nemškega govornega področja.

V družbo Delo, d.d. oziroma v njeno Investicijsko razvojno skupino se je leta 1999 vključil kot vodja investicijske izvedbe. Poleg tekočega in investicijskega vzdrževanja stavb in prostorov je bil v tistem času ključni projekt družbe izgradnja tiskarskega središča na Slovenčevi cesti v Ljubljani, pri katerem je bil glavni in odgovorni nosilec.

Po končanju projekta in uspešnem zaključku podiplomskega študija leta 2003 je postal svetovalec uprave za organizacijsko in kadrovsko področje. Od leta 2013 dalje pa je direktor distribucijskega podjetja Izberi d.o.o.

UREDNIKI

Uroš Urbas je diplomirani novinar in magister ekonomije ter dober poznavalec delovanja medijev, tako tiskanih kot spletnih. V svoji karieri je bil 14 let zaposlen na časniku Finance in v tem času tudi 7 let namestnik odgovornega urednika časnika Finance. Kariero je nadaljeval kot odgovorni urednik spletnega portala Siol.net. Vodstvene izkušnje, ki jih je pridobil na prejšnjih delovnih mestih, so za Delo dobrodošle, saj bo tako lahko učinkovito nadaljeval proces digitalizacije, ki se je v družbi intenzivneje začel leta 2015 s prihodom novega lastnika.

Bojan Budja, rojen 13. 11. 1954 v Mariboru, je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Mariboru, v Ljubljani je študiral na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo.

Prvo službo je dobil leta 1976 kot urednik na Dolenjskem listu v Novem mestu, kjer je bil nekaj časa tudi direktor tozda Dolenjski list v sklopu Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra (DITC). Od leta 1991 je bil urednik na mariborskem Večeru, leta 1998 dobitnik nagrade DNS za izstopajoče novinarske dosežke. Od leta 1998 do 2009 je bil pomočnik odgovornega urednika SN, vmes pa hkrati tudi urednik Bulvarja in izvršni urednik revije Več.  Od 2009 do 2010 je bil odgovorni urednik Vestnika v Murski Soboti, od leta 2010 naprej pa je odgovorni urednik Slovenskih novic in portala slovenskenovice.si, od leta 2016 dalje tudi tabloida Suzy in od 2017 naprej še spletne strani Odprtakuhinja.si.

Sabina Obolnar je prva urednica One, od kar izhaja v revijalni obliki, prihodnje leto bo revija praznovala 20. let. Blagovna znamka obstaja sicer že 25 let, kajti njeni začetki segajo v leto 1993, ko je bila Ona najprej časopisna priloga Slovenskih novic, kjer je tudi začela svojo novinarsko pot na Delu. Leto kasneje je prevzela njeno urednikovanje.

V časopisnem novinarstvu je bila dejavna že kot študentka 2. letnika novinarstva. Začela je delati v časopisni hiši Dnevnik, kjer je ostala do zaključka študija. Leta 1991 je diplomirala na FDV, smer novinarstvo, in leto kasneje se je zaposlila v časopisnem podjetju Delo, kjer je neprekinjeno ostala vse do danes.

Ona ima zvesto in stalno bralstvo, vez pa se vsa leta krepi s humanitarnimi akcijami in dejavnostmi, v katere aktivno vključujejo tako bralke in bralce. Pred šestimi leti se je Oni pridružila samostojna revija Onaplus, pred letom dni pa še spletna izdaja onaplus.si.

Kadar ne piše, bere. In kadar ne bere, hodi. Ves čas pa opazuje in snuje nove zgodbe, ki bodo dobile svoje mesto v eni izmed treh Oninih izdaj.

Julijana Bavčar je od leta 2016 odgovorna urednica Delaindom, sredine priloge Dela in Slovenskih novic, ki jo je od leta 2006 soustvarjala kot novinarka in namestnica odgovorne urednice. Med letoma 2004 in 2006 je bila namestnica in vršilka dolžnosti urednika slovenskega dopisništva časopisa Delo, s katerim je povezana vse od leta 1987, z izjemo obdobja med letoma 1995 in 1997, ko je bila novinarka v tedniku Mag.

Potem ko je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti in etnologije, se je v centralni redakciji Dela zaposlila kot lektorica. Med letoma 1991 in 1995 je skrbela za jezikovno podobo Sobotne priloge, pozneje pa se je kot redaktorica spet pridružila kolegom v osrednjem delu časopisa. Poleg tega je do leta 2007 v Književnih listih in v Sobotni prilogi v rednih kolumnah Imam jo na koncu jezika in Besedni obračun obravnavala najpogostejše jezikovne zadrege na širokemu krogu bralcev razumljiv, tudi satirični način. Jezikovno je uredila več kot 30 strokovnih, esejističnih knjig in poslovnih publikacij.

Primož Kališnik je vse svoje novinarsko življenje v Delovi stolpnici, pred tem je bil osnovnošolski učitelj. Začel je v drugi polovici osemdesetih let na Petkovem tednu, predhodniku Vikenda, nato postane član novinarske ekipe tednika Dela Plus, »časopisa, kot ga še ni bilo.« Tabloidna oblika zelo resnega preiskovalnega novinarstva, ki ga, zaradi odpiranja tem,  predvsem pisanja o trgovanju z orožjem, za nekaj let abonira na sodiščih.

Iz Dela plus so kmalu nastale Slovenske novice, kjer je resorni urednik in novinar, nato je nekaj let pomočnik  urednika na Stopu, kjer si zamisli in  vsebinsko  (so)postavi  medijske nagrade Viktorji in Veleslalom estrade.

Vesela  vrnitev k Slovenskim novicam prinese urejanje priloge Plus in ustanovitev športnega kluba Novice Extreme;  le-ta zelo pospeši razvoj  rekreacije na Slovenskem in pomoč  športnikom pri osvajanju olimpijskih in odličij s svetovnih prvenstev. Tu so imele Slovenske novice v vlogo, na katero je Delova hiša lahko ponosna.

Ko zaživi priloga Polet je Primož Kališnik eden dveh glavnih urednikov, čez čas ostane edini. Polet je splošen, ugleden in verodostojen   tednik z odličnimi novinarji, ki pusti sled tudi v razvoju športne rekreacije, zlasti pri razvoju Ljubljanskega maratona in maratona Franja. Vodi tudi Klub Polet, iz katerega nastanejo prve rekreativne tekaške in kolesarske ekipe pri nas in nato še prva slovenska poklicna ženska kolesarska ekipa. Dobi Inco nagrado, posebno priznanje za sistematičen pristop k dvigovanju inovacijske zavesti v slovenskih medijih. Nato nekaj zelo zanimivih in (samo)spoznanj polnih mesecev preživi kot novinar v spletnem uredništvu Dela in se nato vrne kot urednik najprej na Trip in potem na  Polet, kjer ureja tudi mesečnik Polet Fit in spletno stran. Ko je Polet skoraj polnoleten pomaga s predanimi  sodelavci postaviti na noge še tednik Lublanske novice.

Prepričan je, da sta v Delovi hiši oba časopisa, Delo in Slovenske novice, enakovredna in del ene zgodbe. Še vedno verjame v celulozo in je ponosen, da je iz zapisov v Poletu nastalo kar nekaj dobrih knjig, pa tudi, da se je menda s Poletom začelo znojiti precej Slovencev.

Mateja Košir s prilogo Vikend živi že več kot 21 let. Na uredništvo je leta 1996 prišla kot lektorica med časom študija jezikoslovja. Prek jezikovnega piljenja je spoznala še druga uredništva Dela, med drugim je bila redaktorica mednarodnih strani Nedela, potem pa jo je ljubezen do popkulture pripeljala v novinarsko delo.

Kot v začetku še danes najraje piše o filmu in TV-serijah, o tem razpravlja tudi v podcastu Popkulturni pogovori in piše na Twitterju. Ta tema je našla svoje mesto tudi v njenem magistrskem delu, ki nosi naslov Slovenska filmska terminologija v korpusu filmskih kritik.

Leta 2002 je postala namestnica odgovorne urednice Vikenda, od leta 2006 pa je odgovorna urednica edicije, ki bralcem ponuja vodnik po zabavi na malih ekranih ali velikih koncertnih odrih, poleg tega pa ekskluzivne vsebine in intervjuje ter kredibilne komentarje domače in tuje popkulturne scene.

Urša Izgoršek je od leta 2015 urednica redakcije Nedelo. V Delovo hišo je prišla leta 1992 in novinarske izkušnje najprej nabirala v zunanjepolitični redakciji, kjer je pokrivala Španijo in Latinsko Ameriko, kar se je ujelo tudi z njenim študijem španščine. Ko je leta 2001 prišlo povabilo z Nedela, se je odločila za spremembo in od takrat je s krajšim premorom zvesta časniku, ki izhaja ob koncu tedna. Delala je kot novinarka in kot namestnica urednice, redakciji se je »izneverila« le za dobro leto dni. V obdobju 2007/2008 je namreč postala odgovorna urednica visokonakladnega brezplačnika Total tedna, ki ga je takrat izdajala medijska hiša Delo.

Na Nedelo se je vrnila kot namestnica odgovorne urednice, od oktobra 2015 pa je urednica redakcije. Šalo, da je na Nedelu prijetno, ker se najbrž ne-dela, raje presliši.

Ali Žerdin je od leta 2010 urednik Sobotne priloge Dela. Pred tem je bil leto dni odgovorni urednik časnika Dnevnik, tri leta je urejal Dnevnikovo prilogo Objektiv, od leta 1989 do leta 2006 pa je bil novinar revije Mladina. Z novinarstvom se je začel ukvarjati kot študent sociologije, ker je ugotovil, da bo o družbi z novinarskim delom izvedel več kot s študijem. Zato je šolanje za nedoločen čas obesil na klin. Kot urednik in odgovorni urednik Radia Študent je med leti 1986-1989 prispeval k temu, da je kletna radijska postaja postala priljubljena tudi v tistih delih javnosti, ki niso bili naklonjeni hrupni glasbi. Ko ne ureja Sobotne priloge in ko ne piše člankov, piše knjige in trenira za Ljubljanski maraton. Je tudi kustos Muzeja tiska (v ustanavljanju; https://www.facebook.com/muzejtiska/).

Študij na FDV je končal leta 2005 in osvojil Prešernovo nagrado za spodobno napisano diplomsko delo. Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 2012 in za izdelek prejel Klinarjevo nagrado. Predelano disertacijo je objavil v knjigi Omrežje moči (2012), ponosen pa je tudi na knjigi Generali brez kape (1997) in France Bučar (2016).

Karina Cunder Reščič je urednica priloge Odprta kuhinja od leta 2011. Pred tem je bila šest let odgovorna urednica priloge Delo in dom, še pred tem pa približno tri leta odgovorna urednica Vikenda. Skrajšano: v podjetju je neprekinjeno od prvega dne svoje uradne zaposlitve.

Po izobrazbi je diplomirana novinarka, diploma FDV iz leta 2000 na temo kulturnega kapitala, nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. V teh letih jo na področju rezultatov najbolj veseli dosežek z Vikenda (571.000 bralcev, dvesto tisoč pridobljenih v dveh letih, kar je številka, ki ni bila nikoli presežena), pa štiri knjižne Delove izdaje ki jih je uredila, uspešnici Najlepše slovenske prenovljene hiše 1 in 2, Doma je vsak dan lep ter elektronska 52 sladkih. V urejanju Odprte kuhinje uživa in je na prilogo ponosna.

Grega Kališnik je novinarsko delo začel na Delu opravljati konec osemdesetih, urejal je rubriko Na današnji dan, kjer so glede na datum rojstev ali smrti predstavljali znane Slovenke in Slovence.

Kar hitro se je kot honorarni sodelavec priključil Slovenskim novicam, kjer so ga redno zaposlili leta 1993, ko je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, iz smeri slavistika in filozofija. Na Novicah je bil vestičar pripravnik, poročevalec, urednik novinar in izvršni urednik, do leta 2008, ko je zbolel in bil odsoten eno leto.

Leta 2009 je štiri mesece delal pri športni prilogi Dela in Slovenskih novic Polet, po tem pa je prišel na Nedelo, kjer je še zdaj – sprva kot področni urednik, potem pa še kot urednik redakcije. Poleg urednikovanja predvsem piše, opravlja klasično novinarsko, večinoma terensko delo. Od septembra leta 2015 dodatno ureja prilogo obeh časopisov Super 50, kjer je v. d. odgovornega urednika.

Petra Kovič je od leta 2016 odgovorna urednica poslovne priloge Dela, Svet kapitala. Pred prihodom v časopisno hišo, je 15 let delovala kot novinarka in dnevna urednica na Radiu Slovenija, Valu 202. Na radiu je pripravljala oddaje s polja gospodarstva in kulture, v katerih so se zvrstili najvidnejši odločevalci slovenske družbe. V vsem dolgoletnem službovanju na nacionalnem radiu je zasnovala tudi nekaj avtorskih oddaj, med njimi je bila tudi oddaja Ujeto-zadeto, kasneje Valodrom. To je bila nedeljska večerna magazinska dvourna oddaja, ki jo je vodila s kolegom Rokom Kuželom neprekinjeno pet let vsak teden, zaradi katere je v Ljubljano prišla tudi med dopustom.

Med radijskim službovanjem je diplomirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani na temo aleksandrink in rodila dva otroka. Poleg tega je v prostem času pisala za mnoge korporativne revije blagovnih znamk Porsche, Škoda, NLB, Zavarovalnica Triglav in zasnovala kreativne rešitve ter zasnove in odvodila številne vidnejše konferenčne dogodke kot so denimo Evropski teden podjetništva, Investicijski forum NLB, Slovenski forum inovacij ipd.. Njen, slovenski javnosti znan radijski glas, je dobil tudi obraz, ko se je kot »pisatelj v senci« podpisala pod avtobiografijo slovenskega gospodarstvenika Stojana Petriča, z naslovom Damoklejev meč.

Barbra Jermann je novinarka in urednica, ki se je že v študentskih časih »zapisala« radiju in nacionalni televiziji. Najprej na RGL-u, potem pa je kot voditeljica ustvarjala nedeljske večere na TV Slovenija, leta 1995 pa se je preselila v informativni program in bila dolga leta novinarka in voditeljica najbolj gledane informativne oddaje TV Tednik. Leta 2008 se je čez noč odločila, da televizijo zamenja za časopis, raziskovalno novinarstvo pa za urejanje revije Lady.

Bil je to izziv, ki je pomenil novo poglavje v njeni karieri in življenju. Namesto iskanja problematičnih tem jo je začelo mnogo bolj vznemirjati iskanje dobrih zgodb na slovenski družabni sceni.

Kljub vsesplošnemu padanju naklad tiskanih medijev je uspela ohranjati in celo dvigovati visoko branost revije. Po stečaju Dela revij leta 2013 je spet za kratko zajadrala v televizijske vode, v začetku leta 2016 pa je ob 25-letnici Slovenskih novic zasnovala koncept nove revije Suzy, ki je kljub upadanju naklad v tiskanih medijih v kratkem času prerasla v uspešno zgodbo, ki jo iz tedna v teden ustvarja majhna, sveža in motivirana ekipa. Ko se ne ukvarja s Suzy zgodbami, jo najdete na hot jogi, Šmarni gori ali v Bohinju.

Matic Štefan kot odgovorni urednik revije Grafičar zagotavlja izhajanje grafično orientirane strokovne revije Grafičar. V procesu realizacije izidov sodeluje v vseh korakih bolj ali manj samostojno, to so poleg urejanja grafičnih strokovnih vsebin, še sledenje aktualnim novostim grafične stroke, administracija, trženje, oblikovna, tehnična in druga strokovna podpora. Vsebine revije Grafičar so poleg tiskanega dela prisotne tudi v spletnem okolju.

Štefan je univ. diplomirani inženir grafične tehnike in glede na primarno delovno mesto tehnologa grafičnega razvoja pa v oddelku priprave za tisk sistemsko/informacijsko organizira, testira, vzdržuje in stalno izpopolnjuje sistem za tem bolj sodobno in avtomatizirano pripravo dnevne produkcije časopisne založniške hiše Delo d.o.o. in drugih zunanjih partnerskih redakcij. Z leti je zaradi naštetega poleg grafičnih znanj pridobil tudi znanja programiranja.

Zaradi omenjenih poznavanj grafičnih standardov je v okviru mednarodnega projekta IFRA ICQC že vrsto let odgovoren tudi za številne uspešno izpeljane projekte certificiranja standardne kakovosti časopisnega tiska po standardu ISO 12647-3.

Kot strokovni sodelavec še občasno sodeluje tudi z grafično izobraževalnimi inštitucijami, kot so Naravoslovnotehniška fakulteta in Inštitut, Akademija za multimedijo in Center za poklicno izobraževanje, vsi v Ljubljani.

Biti ves čas na tekočem z dogajanjem ali si vzeti tako nujen čas zase, v današnjem hitrem tempu vsakdana? V novinarstvu to seveda ni vprašanje, zato je toliko bolj pomembno, da uživamo v svojem delu. S temami, ki jih bralkam ponuja Mična to nikakor ni težko, z ekipo pa prav zaradi naše radovednosti, ljubezni do vsega lepega in dolgih ženskih debat pridemo do najrazličnejših bralk. Spremljanje zadnjih trendov v oblikovanju, ogledovanje dobrih ambientov, spoznavanje zanimivih ljudi in preizkušanje novih okusov je lahko povzetek osebnih zanimanj, a lahko je tudi povzetek dela.

Magisterij iz novinarskih študij je združila z ljubeznijo do kulinarike in zavihtela kuhalnico mladega portala Odprta kuhinja, kjer s sodelavci poskrbi za dnevno dozo navdiha za vse gurmane. Njena kuhinja je sveža, mladostna in vedno v iskanju novih slastnih idej. Nikoli ne pozabi na ščepec igrivosti, sproščenosti in domačnosti, ki so še kako pomembni dejavniki za zadovoljiv rezultat v vaših kuhinjah.