Delova poslovna konferenca Izvozniki 2022: Lekcije zmagovalcev je v središče postavila upravljanje tveganj v enem najbolj turbulentnih obdobij zadnjih desetletij. Kako upravljati tveganja v času treh globalnih šokov in kje so priložnosti za slovensko gospodarstvo v spreminjajočem se okolju, so razmišljali direktorji najuspešnejših slovenskih podjetij in tuji gostje iz gospodarstva, financ, gospodarske diplomacije in asociacij iz sosednjih držav. Dogodek je 28. septembra 2022 organizirala medijska hiša Delo s soorganizatorko Gospodarsko zbornico Slovenije in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.
»Značilnosti kriz so sicer podobne, vendar se realnost spreminja. Zato izkušnje iz preteklosti ni mogoče le preslikati v današnji čas. Vedno je treba iskati novo pot,« je razmišljal Marjan Drmota, direktor podjetja Kolektor Mobility. Če bodo cene električne energije še naprej divjale navzgor, bodo podjetja delala le še za to, da bodo pokrila te stroške, je poudaril. Visoka cena energije pri načrtovanju hromi tudi jeklarsko skupino SIJ, je povedal Tibor Šimonka, podpredsednik te družbe in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V Sloveniji se zdaj uvaža energija iz držav, ki imajo cenejše energente, vendar so ogljično bistveno slabše kot dobavitelji iz EU, je poudaril Šimonka. Če bodo pogoji glede energije neenaki, bo imela slovenska ekonomija velike težave in napovedi rezultatov naših izvoznih podjetij ne bodo več tako uresničljive, je prepričan.
Na dolgi rok možna manjša odvisnost
Poslovno konferenco so s pozdravom odprli odgovorni urednik časopisa Delo Bojan Budja, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti in direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za strateške rešitve dr. Jure Stojan, sledil je uvodni nagovor Matjaža Hana, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, profesor, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu in raziskovalec na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel, je ob ugotovitvi, da se gospodarstvo sooča z dvema velikima izzivoma, pandemijo in vojno v Ukrajini, podal tezo, da je odpoved odvisnosti od Rusije za EU izvedljiva. Vendar se ne more uresničiti prej kot na dolgi rok. Scenariji, ki so jih pripravili na univerzi, kažejo, da bi se ob prekinitvi odvisnosti od poslovanja z Rusijo zmanjšala uvoz in izvoz, proizvodnja bi se preselila na druge lokacije, zmanjšala bi se ločitev med delom in specialnimi veščinami, medtem ko bi proizvodni stroški za polizdelke narasli. Zmanjšanje odvisnosti bi torej delovalo, vendar bi trpel izvoz, kar bi Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo gotovo občutila, je dejal. Kakšno ravnanje Sandkamp svetuje podjetjem? Odpornost naj krepijo s povezovanjem z več različnimi dobavitelji, tudi v različnih regijah, s strategijami skladiščenja in z okrepljenim recikliranjem, ki zmanjšuje surovinsko odvisnost. EU pa mora strateško načrtovati svoje rezerve in krepiti mednarodno povezovanje pri odpravljanju trgovinskih ovir, je prepričan profesor iz Nemčije.
Protikrizni recept: veliki projekti, ki ohranjajo zagon
Kako upravljati tveganja v času treh globalnih šokov, so z dr. Slobodanom Šešumom z Ministrstva za zunanje zadeve razpravljali udeleženci panela direktorjev uspešnih podjetij. Nuša Pavlinjek, direktorica podjetja Roto, je razložila, da v Rotu skrhanim dobavnim verigam kljubujejo z reciklažo, saj kar 70 odstotkov njihovih izdelkov vsebuje reciklirane materiale. Pripravljene imajo nove izdelke za trg, to jim omogoča odzivnost in hitro prilagajanje novim razmeram. Krepijo tudi diverzifikacijo izdelkov, sodelujejo z različnimi panogami in regijami, vedno bolj so prisotni na afriškem trgu, kjer poslujejo že v 11 državah.
Julijan Fortunat, strateški svetovalec v skupini Wietersdorfer, večinskem lastniku Salonita Anhovo, ki je kot gradbeno podjetje tudi energetsko visoko intenzivno, pravi, da jim preglavice povzročajo petrokemični izdelki, ki jih uporabljajo v procesih. Te dobave se jim trgajo in so se primorani znajti po svoje. Poraba električne energije ima strahovit vpliv na njihovo poslovanje, recept proti recesiji pa so lahko veliki gradbeni projekti podjetja, ki prinašajo multiplikativen učinek, meni Fortunat.
Predsednik uprave Save Re Marko Jazbec je dejal, da je leto 2022 prineslo število škod, ki spet ustreza predpandemičnim ravnem, in visoko inflacijo. Zavarovalništvo ni med zmagovalci tega obdobja, precej zavarovalniških produktov ni več atraktivnih. Kako naprej? ZDA se bodo proti inflaciji borile z upočasnjevanjem gospodarstva, tudi s tehnično recesijo, kar je bolj smelo, kot to počne Evropska centralna banka, je prepričan Jazbec.
Marjan Drmota, direktor podjetja Kolektor Mobility, ki je del Skupine Kolektor, ugotavlja, da so značilnosti kriz sicer podobne, vendar se realnost spreminja, zato izkušnje iz preteklosti ni mogoče le preslikati v današnji čas. Vedno je treba iskati novo pot, je poudaril. Vpliv energetike na panoge je lahko problematičen. Pri podjetju Kolektor Mobility energija predstavlja 2,5 odstotka, v stroških podjetja to pomeni 10 milijonov evrov letno. Cena energije se lahko podvoji, potroji, če pa se bo početverila, to pomeni, da bomo delali samo še za električno energijo, je opozoril Drmota.
Deglobalizacija ni le grožnja, je tudi priložnost
Podatki kažejo, da Slovenija krepi dodano vrednost izvoza, ključna za izvozne rezultate je trgovinska in storitvena menjava naše države z območjem EU-27, je v kratki analizi poudaril Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Slovenija je v 10 letih povečala izvoz v države EU za približno 15 milijard evrov, letošnji je ocenjen na 33 milijard evrov. Ivanc se je z domačimi in tujimi gosti iz držav najtesnejših gospodarskih partneric Slovenije pogovarjal o spremembah in priložnostih za poslovanje na ključnih trgih.
Po besedah Roka Capla, vršilca dolžnosti direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija, je za domača podjetja pomembna aktivnost v obliki pomoči pri iskanju novih tujih trgov. Na Spiritu pomagajo tudi tako, da krepijo prepoznavnost slovenskih podjetij kot tistih, ki lahko tujim partnerjem ponudijo poti, kako doseči poslovne cilje.
Saša Keleman, izvršni direktor SID banke, ki s finančnimi orodji podpira slovenske izvoznike, je poudaril krhkost današnjega ravnovesja v svetu. Izpostavil je cene energentov, razpoložljivost surovin, inflacijo. Vse našteto malim gospodarstvom prinaša tako prednosti in priložnosti kot slabosti. Hkrati se izkazuje, da poteka deglobalizacija, kar spet prinaša tako priložnosti kot grožnje, je ugotavljal.
Eva-Ricarda Willems, stalna namestnica veleposlanice in vodja oddelka za gospodarstvo na nemškem veleposlaništvu, je predstavila oceno, ki napoveduje, da bodo gospodarske razmere v Nemčiji v prihodnjem obdobju podobne kot v drugih evropskih državah. Gospodarske razmere v Sloveniji in Nemčiji so si sorodne, kar je posledica močne, velike povezanosti držav v proizvodnji in pri razvoju.
Po besedah Serenelle Marzoli, direktorice Agencije za promocijo in internacionalizacijo italijanskih podjetij pri oddelku italijanskega veleposlaništva za gospodarsko promocijo, je Slovenija precej pomembna partnerica Italije. Običajno pomagajo med 300 in 350 italijanskim podjetjem, ki jih zanima poslovanje pri nas. Sodelovanje med državama se tudi med pandemijo ni ustavilo, razlogi so bližina, zgodovinske vezi, dobro poslovno okolje v Sloveniji, je dejala. Kot pravi, je lahko za Slovenijo pomemben protikrizni pristop poleg raziskav in razvoja ter krožnega gospodarjenja tudi modra ekonomija, ki je sicer aktualna predvsem za pomorske države, a obenem tudi za Slovenijo.
Alenka Hudek, pooblaščena ministrica na veleposlaništvu Republike Hrvaške, je povedala, da se podjetniki iz Slovenije in Hrvaške med seboj dobro poznajo in poslovno sodelujejo. Pričakovati je, da se bo poslovna vez z vstopom Hrvaške v evrsko območje še izboljšala. Priložnosti vidi na področju infrastrukture in energetiki.
O pokovidnem poslovnem bontonu
Šoki zadnjih let so dodobra spremenili svet in navade, kaj je dovoljeno in kaj ne. V zadnjem delu dogodka so o poslovnih odnosih, bontonu in uzancah v mednarodnem poslovanju v spreminjajočem se poslovnem okolju pogovarjali dr. Jure Stojan, podžupanja Mestne občine Ljubljana Tjaša Ficko in Janez Škrabec, direktor podjetja Riko.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-izvozniki, o poslovni konferenci pa na https://izvozniki.dpc.si/.