V hotelu Ambasador v Opatiji na Hrvaškem se je odvil 29. marca 2023 odvijal Slovensko-hrvaški poslovni forum Javne investicije v gradbeništvu 2023. Na prireditvi, ki jo je medijska hiša Delo organizirala v sodelovanju s hrvaško medijsko hišo Hanza Media, so strokovnjaki in poznavalci gradbene panoge govorili o digitalizaciji v gradbeništvu, pomenu inovacij za gradbeno panogo in sodelovanju pri obnovi Ukrajine kot pomembni priložnosti za slovenska in hrvaška gradbena podjetja. »Pred nami je desetletje obnove te države in to je lahko priložnost za slovenska in hrvaška podjetja, da ponudijo svoje znanje,« smo lahko slišali na forumu.
Uvodne nagovore na forumu sta imela Alenka Bratušek, slovenska ministrica za infrastrukturo, in Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo, ter prof. dr. Stjepan Lakušić, rektor Univerze v Zagrebu. Pred tem sta udeležence pozdravila Ana Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanza Medie, in Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, ki je med drugim poudaril pomen sodelovanja med državama na različnih področjih. Naložbe v infrastrukturo in promet so velik generator gospodarske rasti in BDP, kar je pomembno za vzdrževanje javnih potreb obeh držav, je dejal Petrič.
Ob robu poslovnega foruma sta slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in hrvaški minister za infrastrukturo Oleg Butković podpisala sporazum za gradnjo novega mostu čez mejni potok Kamenica pri nekdanjem mejnem prehodu Božakovo v bližini Metlike. Prav tako državi pripravljata še krovni sporazum za obnovo oziroma gradnjo več mostov na slovensko-hrvaški meji.
Zmagujeta inženirsko znanje in višja dodana vrednost
Gradbeništvo se spoprijema z rastjo cen materialov, ki so se sicer umirile, a so še vedno od 30 do 60 odstotkov višje kot pred jesenjo 2020, je povedala svetovalka Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet Mirjana Čagalj. Kot je pojasnil direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli, slovenski gradbinci za izračun podražitev pri 80 odstotkih javnih investicij sledijo indeksaciji GZS, medtem ko se na Hrvaškem rast cen računa po posebni formuli, in sicer se za cene materiala uporabi indeksacija Hrvaške gospodarske zbornice, za cene dela pa podatki državnega statističnega urada. Po besedah Josipa Škorića, predsednika uprave družbe Hrvatske ceste, podražitvene zahtevke naročniki in izvajalci rešujejo individualno.
Po navedbah direktorja Strabaga Hrvaška Veljka Nižetića so pri splitski obvoznici izkoristili inženirsko znanje, tehnologijo in digitalizacijo ter bili tako bolj konkurenčni od kitajskih gradbincev. Dodal je, da so pred kratkim podpisali pogodbo za del tretje razvojne osi na trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Inženirsko znanje je izpostavil tudi Mugerli. Kot pravi, skušajo dobivati posle z višjo dodano vrednostjo, kot je gradnja predorov. Po njegovih besedah se je v zadnjem času povečal vpis na gradbeno fakulteto, ki pa je še daleč od ravni izpred desetletij. Izrazil je upanje, da bodo projekti, kot je drugi tir, mlade motivirali, da se odločijo za inženirski poklic.
Investicije v železniško infrastrukturo
Vlaganja v železniško infrastrukturo v svetu obsegajo trilijone dolarjev, kar 77 odstotkov je iz javnih sredstev, 22 odstotkov iz javno-zasebnih partnerstev, en odstotek je zasebnih vlaganj, je povedal Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah. »Pri železniški infrastrukturi stroški gradnje zaradi različnih vzrokov običajno narastejo za 40 % glede na prvotno načrtovane, kažejo podatki. Zavarovanje je sestavni del gradnje, vendar ga kot storitev razmeroma pozno vključujejo v proces gradnje, čeprav bi bilo ključno, da je njen sestavni del od vsega začetka,« je opozoril Krammer.
O železniški infrastrukturi na Hrvaškem je razmišljal rektor Univerze v Zagrebu prof. dr. Stjepan Lakušić. Če ima Hrvaška izjemno dobro cestno infrastrukturo, pri železniški močno zaostaja. »Ko smo končali gradnjo cest, bi se morali takoj lotiti projektiranja in izvedbe železnic,« je prepričan Lakušić. Težava je tudi dolgotrajnost pridobivanja dovoljenj, pri tem je ključna zelo dobro pripravljena dokumentacija.
Marko Vajdić, svetovalec v podjetju DB Engineering & Consulting GmbH, je orisal institucionalne težave, ki na Hrvaškem zavirajo projekte. Ugotavlja, da ni bilo ustreznega prenosa znanja s starejših inženirjev na mlajše. Med najpogostejšimi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije za evropske projekte je dolgotrajnost dovoljenj.
Primer uspešne naložbe v železniško infrastrukturo je gradnja drugega tira proge Divača–Koper, ki je največji projekt te vrste v Sloveniji. Kot je pojasnil mag. Marko Trampuž, direktor podjetja Kolektor Construction, so 17 od skupno 27 kilometrov predorov že izvedli, s projektom, vrednem 650 milijonov evrov, pa delajo zadnji dve leti. »V Sloveniji investicije potekajo hitreje, manj časa porabimo za pripravo pogodb, pritožb na postopke javnih naročil je precej manj kot pred leti.« Sicer se Kolektor osredotoča na projekte z višjo dodano vrednostjo, vrednost teh je Trampuž ocenil na približno 60 milijonov evrov.
Pred nami je desetletje obnove Ukrajine
Ukrajina postaja največje gradbišče na svetu in načrti obnove so že v pripravi. Po besedah dr. Jožeta P. Damijana, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je program države vreden od 212 do 710 milijard dolarjev, odvisno od ocen. V Ukrajini je bilo v letu ruske invazije uničenih 8700 kilometrov avtocest, 7600 kilometrov regionalnih cest, 3000 mostov, 16 letališč. Največ sredstev je predvidenih za obnovo energetike, transportne infrastrukture, stanovanjskega fonda in družbene infrastrukture, je pojasnil Damijan.
»Večino infrastrukture bo treba obnoviti, potrebe bodo velike in v prihodnjem desetletju bo treba angažirati podjetja,« je povedal Damijan in ocenil, da bo obnova priložnost za slovenska in hrvaška podjetja, zlasti v vlogi partnerjev in dobaviteljev velikih konzorcijev. Da bo zasebni sektor v prihodnje precej investiral v Ukrajino, meni tudi Simon Savšek, vodja predstavništva skupine Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji.
Alexander Petritz, vodja tima ISD Inštituta za strukturni razvoj Republike Avstrije, ki je v preteklosti aktivno sodeloval pri projektih na zahodnem Balkanu, je v zvezi z Ukrajino izpostavil gradnjo socialnih stanovanj, ki so se zelo dobro obnesla v modelu mesta Dunaj. Model vključuje pameten, trajnosten, energetsko vzdržen pristop, ki je prijazen tudi gibalno oviranim in omogoča veliko prilagodljivost.
V Ukrajini je že danes precej aktivno podjetje Riko. Kot je povedal direktor Rika Janez Škrabec, delujejo na varstvu okolja in energetike, skupaj z norveškim podjetjem pa gradijo elektrarno, ki iz blata proizvaja plin. Sodelujejo tudi z metrojem v Kijevu, v digitalizacijo so investirali 7 milijonov evrov, trenutno premeščajo podatkovni center metroja v podzemni del, da bo bolje zaščiten.
Možgani na begu v Avstrijo
Razpravljavci so se dotaknili tudi pomanjkanja delovne sile v gradbeništvu, ki je precej pereča težava podjetij. Izziv je zadrževanje inženirjev, ki odhajajo drugam, h konkurenci, tudi v tujino.
»Treba je vlagati v odnose z delavci,« je bil prepričan Janez Škrabec in dodal, da je treba prevzeti tudi skrb za družine delavcev, z nastanitvijo in s tem, da delo dobijo tudi partnerji kadrov, ki jih privabijo. Po navedbah Petritza Avstrija izzive s kadri rešuje s priseljenci, ki jih je v državi že četrtina. »Ena od največjih težav v Evropi je beg možganov in Avstrija je pri tem v dobrem položaju, saj ima velik priliv izobraženih kadrov v kulturi, medicini, telekomunikacijah,« je povedal Petritz.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-gradbenistvo, o poslovnem forumu pa na https://gradbenistvo.dpc.si/.