Medijska hiša Delo je 13. septembra 2023 s soorganizatorko Gospodarsko zbornico Slovenije in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve izvedla poslovno konferenco Zdravje 2023: Pogled v zdravstvo prihodnosti. Konferenca je v središče razprave postavila vprašanje, kakšen naj bo sodoben, kredibilen in odporen zdravstveni sistem, ki je skladen s potrebami časa in v središče postavlja pacienta.
Konferenco Zdravje 2023 na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije so z uvodnim pozdravom odprli Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik sekcije eZdravje pri Združenju za informatiko in telekomunikacije predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.
Osrednji govornik konference je bil dr. Stefan Buttigieg, specialist za medicino javnega zdravja na ministrstvu za zdravje na Malti, ki je izpostavil glavna načela, ki narekujejo uspešno preobrazbo v digitalizirano zdravstvo. Vzpostaviti je treba čvrst, vključujoč sistem digitalnega zdravja, ki vključuje paciente in vse ostale. Za gradnjo takšnega sistema je potrebna močna, vitka ekipa, ki skrbi za dobro delovanje procesov. Nadvse pomembni so podatki in infrastruktura, ki omogoča in podpira potenciale umetne inteligence, je dejal Buttigieg. Celotna družba, vključno s politiko, se mora zavezati omenjenim ciljem, upoštevati pa je treba tudi okvire, ki jih določa evropski podatkovni prostor. Odločevalci morajo posebno mesto nameniti tudi komunikaciji, ki je ključna, je še povedal.
Slovensko zdravstvo moramo prenavljati kot del širših reform
V nadaljevanju se je Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, v pogovoru z gosti dotaknila najpomembnejših vidikov, ki so ključni za oblikovanje zdravstva prihodnosti. Kar zadeva napredno tehnologijo, je Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice, prepričana, da bo ta v prihodnje močno posegla v naš zdravstveni sistem, medtem ko dr. Jurij Šorli, direktor bolnišnice Topolšica, vidi vlogo umetne inteligence predvsem pri dostopanju do podatkov, ki so pomembni za zdravstvene storitve. Dobro delujoče zdravstvo še vedno temelji na sočutju, solidarnosti in strpnosti, meni Šorli.
Po besedah prof. dr. Petre Došenović Bonča, izredne profesorice na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, bo ključen izziv v javnem zdravstvenem sistemu iskanje poti za hitrejše prilagajanje in odzivanje. V javnem zdravstvenem sistemu namreč ni tržnih spodbud, zato potrebujemo drugačne spodbude, ki bodo vodile do sprememb. K uvajanju sprememb je treba pristopati celovito: »Ko se pogovarjamo o strategiji zdravstva, ne moremo o tem govoriti brez strukturnih reform, povezanih z razvojem slovenskega gospodarstva«. Meni tudi, da učinkovitega zdravstva ne bomo mogli doseči z mehkimi proračunskimi omejitvami. V Sloveniji potrebujemo kombinacijo virov za financiranje zdravstva, odpraviti moramo tudi negativen odnos do prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je prepričana.
Urška Močnik, direktorica Doma upokojencev Idrija, je opozorila na razpršenost sicer povezanih področij zdravstvenega in socialnega varstva med več ministrstvi, ki zagovarjajo različne vidike. Težava je, da med ministrstvi ni dialoga, saj potrebujemo oba vidika. Združena ministrstva, ki obravnava oba podsistema, zdravstvenega in socialnega, poznajo na Finskem in to je po njenem prepričanju primer dobre prakse. Da v Sloveniji ni potrebnega dialoga med vsemi, ki tvorijo zdravstveno-socialni sistem, je opozorila tudi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov. »Predstavniki zdravniške zbornice, ministrstva za zdravje, ministrstvo za delo, NIJZ, zavarovalnice, bolnišnice in zdravstveni domovi bi se morali enkrat mesečno pogovarjati in reševati stvari. Časa nimamo več. Prav čas pa je ključen,« pravi.
Podatki morajo slediti pacientu
V drugem delu konference je o krepitvi zaupanja v digitalno tehnologijo z gosti razpravljala Tjaša Sobočan, svetovalka ministrici za digitalno preobrazbo. Po besedah dr. Rada Pišota, direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, lahko k vzpostavitvi učinkovitega zdravstva lahko prispeva 20 odstotkov medicina, ostale rešitve pa drugi akterji. Janez Bernik, vodja strateških partnerstev v podjetju Roche Slovenija, je poudaril moč podatkov: če so ti pravilno zbrani in uporabljeni, lahko pozitivno vplivajo na kakovostno diagnostiko in oskrb ter na rezultate zdravljenja. Tak primer je globalni register pacientov z rakom, ki so ga razvili v podjetju Roche. Onkologom bo omogočal, da poiščejo primere, ki so podobni primerom njihovih pacientov, vključno z metodami zdravljenja.
Anže Drolc iz podjetja Better, ki je mednarodni ponudnik digitalnih rešitev za izboljšanje zdravstva in oskrbe pacientov, v razdrobljenosti podatkov ne vidi težave. Je pa pomembno, da bodo v prihodnje podatki o pacientih in njihovem življenjskem slogu shranjeni neodvisno od aplikacij, kar opredeljuje tudi nova zakonodaja. Prav tako je ključno, da podatki sledijo pacientu. Izziv v zdravstvu je aktivno upravljanje s kartonom pacienta v realnem času, je še nanizal. Tudi po navedbah dr. Aide Kamišalić Latifić, državne sekretarke na ministrstvu za digitalno preobrazbo, so podatki ključni. Vloga ministrstva je, da z ukrepi in rešitvami podpira druga ministrstva pri izvajanju digitalnih procesov.
Sogovorniki so v zvezi s krepitvijo zaupanja v digitalne rešitve izpostavili tudi izzive nezadostne digitalne pismenosti. Osnovne digitalne kompetence ima namreč le približno polovica prebivalcev Slovenije.
Tehnologijo mora vedno spremljati kakovostna storitev
Napredne rešitve, s katerimi se lahko približamo večji digitalizaciji zdravstva, ki sledi pacientu in je učinkovito, je predstavil Preben Terp-Nielsen, glavni izvršni direktor skupine Abena. Eden od njegovih pomembnih poudarkov je, da mora tehnološke rešitve vedno spremljati kakovostna storitev.
Po besedah Eve McLellan, generalne direktorice družbe Roche Slovenija, digitalna tehnologija svojih prednosti ne kaže samo pri posameznikih, ki uporabljajo prenosne naprave, ampak lahko pomaga tudi k izboljšanju zdravstva kot celote. Denimo s podatki, ki lahko merijo in napovedujejo zdravje populacije, v pomoč pa so tudi zdravstvenim delavcem. Tak primer je oftalmologija, kjer rešitve družbe Roche pomagajo narekovati boljše pristope k zdravljenju. Povedano je podčrtala z omembo medsebojnega zaupanja, ki je ključno za doseganja boljših rešitev in napredka v družbi.
Alenka Umek, vodja stebra javna naročila v zdravstvu pri Zbornici ponudnikov medicinske tehnologije in storitev (MedTech Slovenija), je orisala je primer pristopa k zdravljenju, ki temelji na pogodbi z deljeno odgovornostjo in plačilih, ki so osnovana na izidih zdravljenja. Takšen pristop ima pozitivne učinke za bolnika in njegovo družino, stroko, zdravstveni sistem in industrijo, je dejala.
Dogodek je potekal v soorganizaciji Dela in GZS ter v sodelovanju s programskim partnerjem ISR. Podprli so ga Roche Slovenija (generalni pokrovitelj), Prva osebna zavarovalnica (velika pokroviteljica), podjetja DM Drogerie markt, Abena Helpi in Spar Slovenija (pokrovitelji), Better, SIQ Ljubljana, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Spominčica (partnerji).
Več vsebin na delo.si.