Medijska hiša Delo je s poslovno konferenco Športna zavezanost trajnosti v Kristalni palači zaokrožila večmesečno poslovno kampanjo Šport 2024. Prireditev je v treh tematskih panelih s številnimi govorci iz sveta športa, med drugim tudi olimpijsko zmagovalko Urško Žolnir Jugovar in selektorjem nogometne reprezentance Matjažem Kekom, prinesla navdihujoče razprave, izmenjavo idej in poglobljeno razumevanje trajnostnega vidika v športu. Konferenca, ki je potekala v programskem partnerstvu s podjetjem Arista Plus pod vodstvom direktorice dr. Milene Fornazarič, je obravnavala trajnostne športne dogodke in njihov vpliv na sponzorstva na lokalni in tudi globalni ravni.
Udeležence sta v uvodu pozdravila Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, ter Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Odgovorni urednik Dela je v pozdravnem nagovoru poudaril, da trajnostni razvoj ni niti sprint niti tek na kratke proge, temveč maraton. Dodal je še, da je za vse naše športnike, ki dosegajo res zavidljive uspehe, pomembna tudi podpora tako navijačev kot pokroviteljev, ki jim lahko omogočijo čim boljše razmere za doseganje čim boljših rezultatov.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, pa je med drugim poudaril, da z nacionalnim programom za šport v Slovenijo prenašamo številne smernice za trajnostno gradnjo in posodobitev športne infrastrukture, ki so bile z dogovori sprejete na ravni EU. S tem je opomnil, da je ministrstvo ta teden objavilo dvoletni razpis za sofinanciranje v javno športno infrastrukturo za obnovo, rekonstrukcijo javnih športnih objektov in posodobitev objektov, pri čemer sta ključni trajnost in energetska varčnost objektov.
Športniki tudi vzorniki zaposlenih
Uvod v prvi panel je z govorom odprl predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in predstavil, kako trajnostno sponzorstvo povezuje športne vrednote s poslom. Kot je ocenil, bo za Slovenijo mnogo bolj kot zeleni zahteven demografski prehod. Prav tako so po njegovih besedah športniki nekakšen korektiv v družbi z vidika meritokracije. Kot je pojasnil, v športu ni izogibanja trdemu delu, rezultati so ključnega pomena. Zato bi se morali od športnikov marsičesa naučiti, tudi odgovornosti, vztrajnosti. Poleg tega je dodal, da NLB že tradicionalno podpira šport, v zadnjih letih pa to le še krepi.
Trajnostni športni dogodki in njihov vpliv na športna sponzorstva
Uvodnemu govoru je sledila prva okrogla miza, kjer je beseda tekla o trajnostnih športnih dogodkih in njihovem vplivu na športna sponzorstva. Okroglo mizo je moderirala Milena Fornazarič, na njej pa so sodelovali in dobre prakse predstavljali Aleš Petejan, direktor marketinga pri MasterCardu Slovenija, Luka Steiner, predsednik uprave Športne loterije, Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union, in Tadej Čoroli, član uprave Zavarovalnice Triglav.
Zadnji meni, da je »šport univerzalna resnica, okrog katere se težko spremo. In ta resnica nas povezuje, poleg tega k njej pristopimo tudi s čustvi.« Zato na Zavarovalnici Triglav pri podpori športa upoštevajo več kriterijev, med njimi je tudi trajnost, poudarja Čoroli.
Tudi v MasterCardu trajnosti namenjajo veliko pozornosti, kot je s primerom trajnostnega načina prevoza obiskovalce na okrogli mizi Delove poslovne konference informiral Aleš Petejan. Zaradi vpliva na okolje so namreč s platformo Share Planica želeli zmanjšati število osebnih vozil v času športnega dogajanja.
V Pivovarni Laško Union k trajnosti pristopajo strukturirano, pravi Tanja Subotić Levanič in pri tem poudarja, da so se osredotočili na okolje, kjer imajo cilj do 2030 postati ogljično nevtralni v proizvodnji in do leta 2040 tudi v širši oskrbni verigi. Drugo področje je vključujoča, pravična, poštena družba oziroma okolje, v katerem delujejo.
Luka Steiner, predsednik uprave Športne loterije, pa je v sklopu panela dodal, da trajnost večkrat vidimo kot del problema, zato moramo z majhnimi koraki iti v smeri, da jo bomo videli kot spodbujevalca, ne kot zaviralca uspeha. Pri Športni loteriji trajnost namreč razumejo kot sposobnost podjetja delovati dobro v vsakem ekonomskem stanju.
Na okrogli mizi so se lotili tudi koncepta zelenega zavajanja, pri čemer Steiner meni, da je vrhunski šport le ena dimenzija, ki bi jo lahko s trajnostnim zavajanjem ogrozili, Tanja Subotić Levanič pa poudarja, da ko govorimo o trajnosti, so na to posebej občutljivi predvsem mladi. »Če zaupanja ni, če se ne gradi, potem tudi kupca ni,« je zaključila.
Olimpijske igre niso le olimpizem, so velika priložnost za Slovenijo
V uvodnem nagovoru drugega panela je Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predstavil dogajanje na prihajajočih olimpijskih igrah, za katere prireditelji med drugim obljubljajo, da bodo najbolj trajnostne in vključujoče. Olimpijske igre, ki jih po 12 letih znova gosti Evropa, so tako tudi priložnost za predstavitev Slovenije na poslovnem, diplomatskem in drugih področjih, je poudaril. Izpostavil je tudi, da bo v času iger v Parizu postavljena Slovenska hiša, ki ne bo samo osrednje stičišče slovenskih navijačev, v njej se bodo namreč zvrstili dogodki z uglednimi gosti in številne okrogle mize, med drugim tudi na temo trajnosti in zelenega prehoda ter druge kariere športnikov.
Kaj prinaša trajnost v globalne športne dogodke
Na drugi okrogli mizi, ki jo je moderirala dr. Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je dr. Alja Brglez, predsednica komisije za trajnost v športu pri OKS-ZŠZ, predstavila trajnostno strategijo Olimpijskega komiteja Slovenija, Lara Berlec, direktorica tržnih in korporativnih komunikacij v SKB banki, pa je govorila o zmagovalni kombinaciji: sponzorstvo in aktivacija v duhu olimpijskih vrednot. Obe sta iskali tudi odgovore na vprašanje, kaj prinaša trajnost v globalne športne dogodke.
Kot pravi Lara Berlec, SKB banko šport zaznamuje že trideset let. To pomeni trideset let podpore olimpizmu. Vrednote olimpizma poskušajo živeti tudi v medsebojnih odnosih, interno, med zaposlenimi, da bodo dobro motivirani in produktivni: od spoštovanja in sodelovanja do vztrajnosti in trdega dela. Poleg tega želijo v SKB povezati svojo prepoznavnost in blagovno znamko ter dodatno vračati tistim, ki to najbolj potrebujejo in se razvijajo, je še omenila Berlec in dodala, da že dosegajo visoko raven prepoznavnosti med podporniki športa.
Dr. Alja Brglez pa je kot zagovornica sožitja in miru dejala, da je v športu največja moč za uspeh trajnostnih praks, ki jih želimo uveljaviti, saj te precej spreminjajo naše navade in posegajo v naš življenjski slog. Dodala je še, da je trajnost vztrajnost, »ne stori danes tistega, kar nam bo jutri vsem pokvarilo življenje.«
V športu je prevečkrat poudarek samo na vrhunskih dosežkih
Za zaključek sta na tretjem panelu pod naslovom Slovenija gre na euro in olimpijado z moderatorko Mileno Fornazarič razpravljala Matjaž Kek, selektor naše nogometne reprezentance, in olimpijska zmagovalka Urška Žolnir Jugovar.
Ta je poudarila pomen podpore, ki jo športniki med kariero prejemajo od trenerjev, zvez, staršev, sponzorjev, klubov … »Kot tekmovalci smo v mehurčku, med kariero se nisem zavedala celotnega sistema podpore, organizacije v ozadju, moje življenje se je vrtelo okrog treninga, prehrane, tekmovanj, počitka in šele zdaj se zavedam vsega tega,« je opisala osredotočenost uspešnega športnika.
Tudi Matjaž Kek se zaveda pomena tistih, ki pomagajo športnikom, pri čemer se mu zdi pomembno, da se tega zavedajo tudi njegovi nogometaši. Poleg tega je ocenil, da je poudarek športa prevečkrat samo na vrhunskem dosežku. Sam ima v zadnjem času manj fokusa na rezultat, in kot pravi, se v Slovenji ne zavedamo neprecenljivega bogastva, ki ga imamo v široki paleti športov, s katerimi se ukvarjamo.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/delov-poslovni-center/dpc-sport, o poslovni konferenci pa na https://dpc.delo.si/poslovna-kampanja/sport/2024.