»Prvič v zgodovini izdajateljev dveh vodilnih tiskanih medijev na Hrvaškem in v Sloveniji, Hanza Medie in Dela, izdajamo skupno poslovno revijo, posvečeno gospodarstvoma obeh držav. Z obsežnim pregledom zanimivih tem, analiz, sogovornikov in intervjujev smo poskušali pokazati, kako zdaj sodelujeta gospodarstvi obeh držav in kako velike so priložnosti za njuna podjetja v prihodnosti,« je v uvodniku zapisal Goran Ogurlić, glavni urednik Jutarnjega lista.
Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, zapiše: »Sosedov ne moreš ne izbirati ne zamenjati. Slovenci in Hrvati smo si usojeni, mejo ali nemejo si bomo delili za vekomaj. Kot da tu in tam pozabljamo, kako je v naravi človeka, da želi biti svoboden in povsod doma, v meje – kakršnekoli že – nas praviloma tlačijo politiki zaradi svojih potreb.«
Kaj vse je v prilogi
Vsaka medijska hiša je zagotovila polovico vsebine, ki bo bralcem predstavljena v njihovem jeziku, torej v hrvaškem ali slovenskem. Oboji smo za sogovornike izbrali top gospodarstvenike, največje in najboljše, pa tudi manjše, bolj propulzivne, in ljudi, ki so odlični v svoji niši.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, se ni mogel izogniti vprašanju, kdaj in v kašni obliki si bo NLB izborila vstop na Hrvaški trg: »Hrvaški trg ves čas spremljamo. Trenutno sicer nimamo nobene izpostavljenosti niti do hrvaških poslovnih subjektov niti do Republike Hrvaške. To pomeni, da predstavlja velik neizkoriščen potencial že pri financiranju njenih javnih blagajn. Ne posedujemo torej obveznic Republike Hrvaške, s čimer bi z nekaj milijardami lahko pomagali napajati financiranje njenega proračuna. Nimamo niti izpostavljenosti do tamkajšnjih infrastrukturnih in logističnih projektov, recimo cest in železnic. To lahko počnemo tudi brez prevzema na hrvaškem trgu, čezmejno namreč lahko začnemo poslovati tudi z velikimi hrvaškimi podjetji, kar iz Slovenije in z našo likvidnostjo.«
»Zanimajo nas tudi novi veliki objekti za proizvodnjo električne energije z obnovljivimi viri. Veliko se govori o jedrski energiji. Osebno verjamem, da dolgoročno verjetno ni alternative drugemu ali pa celo tretjemu bloku Nuklearne elektrarne Krško. Zato bi podprl vstop Republike Hrvaške kot soinvestitorice v ta projekt. V NLB celotno regijo jemljemo kot en ekosistem in vanjo smo tudi globoko vpeti. Hrvaška pa je v tem mozaiku seveda ključni kamenček.«
»Hrvaška sicer ni le med najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji, ampak je tudi ekonomski in geografski most med našimi trgi. Ne poslovati na Hrvaškem za nas pomeni biti nepopoln. Poleg tega na Hrvaškem vsako leto počitnikuje 800.000 Slovencev. Smiselno in razumno je, da spremljamo tudi te tokove. Res si želimo, da bi bili na določeni točki sposobni preseči zgodovinske zamere med državama in bi NLB lahko začela poslovati tudi na Hrvaškem, saj bi to bilo koristno za vse − Republiko Hrvaško in njene prebivalce, prav tako tudi za skupino NLB. Če bi temu dodali še Albanijo, bi bili edini, ki bi pokrivali celotno območje Zahodnega Balkana.«
Za Podravko sta oba trga domača
»S prevzemom Žita leta 2015 je Slovenija postala eden izmed najpomembnejših trgov skupine Podravka, ki svoje izdelke izvaža na trge Evrope, Amerike, Avstralije in Azije. Osem let pozneje je Podravka v Žitu izvedla veliko preobrazbo. V tej vodilni slovenski pekarski družbi zdaj potekajo investicije v vrednosti 16,2 milijona evrov,« je povedala Martina Dalić, predsednica uprave Podravke. Zdi se, da je najtežji del preobrazbe Žita mimo.
»Leta 2015 je Podravka kupila Žito in v tem obdobju je nastopila pandemija covida-19, ki je bila prelomnica in je korenito spremenila potrošniške navade, predvsem glede pekovskih izdelkov. Posledice covida na poslovanje pekarske panoge so zahtevale pomembno prestrukturiranje tega dela naše skupine. Ta proces smo izvajali zadnje leto in pol, vključeval pa je reorganizacijo proizvodnih lokacij, tehnološko posodobitev, izboljšavo procesov in dodatno uskladitev načina dela v Žitu s tistim v Podravki.«
»Zdaj poteka proizvodnja v Žitu na treh glavnih proizvodnih lokacijah: v Mariboru za vzhodni del Slovenije in program zamrznjenih izdelkov ter na Vrhniki in Viču za dnevni kruh in zamrznjen kruh ali tako imenovano dopeko. Kljub številnim težkim odločitvam smo v Žitu našli možnost za zvišanje plač delavcev. Pričakujem, da vstopamo v mirnejše obdobje in čas, v katerem bodo vse te spremembe Žitu kot pekarskemu proizvajalcu zagotovile dobro perspektivo in okrepile njegovo prisotnost na slovenskem in hrvaškem trgu, predvsem pa na izvoznih trgih Zahodne Evrope. Žito namreč proizvaja kakovostne pekovske izdelke za zahtevnejšega potrošnika, zato prihodnost vidimo v izvozu.«
Kaj pravijo Jože Colarič, Nada Drobne Popovič, Branko Roglić
Eden največjih slovenskih gospodarstvenikov, predsednik uprave novomeške Krke Jože Colarič, je razložil, da je Hrvaška za Krko ključni trg. Tam imajo svoj tovarno, Hrvaška pa je zaradi geografske bližine zanje tudi zanimiv kadrovski bazen.
V mandatu predsednice uprave Petrola Nade Drobne Popović je družba kupila hrvaško naftno družbo Crodux in jo tudi uspešno integrirala. Pojasnila je, kako je delati v mednarodnem okolju in koliko časa preživi v svoji pisarni na Hrvaškem.
Branko Roglić je ustanovitelj in lastnik distributerske družbe Orbico, ki je svojo poslovno pot začela prav Sloveniji, zdaj pa je multinacionalka. Branko Roglić svoj imperij širi brez posojil, z lastnim kapitalom.
Potem ko je politika odstavila Boštjana Napasta s čela Luke Koper, je ekspresno dobil novo službo kot predsednik uprave družbe Energija Naturalis, ki jo je ustvaril hrvaški poslovnež Pavao Vujnovac. Eno od področij, kjer vlagajo, je pristanišče Reka: »Prepričan sem, da bo Rijeka Gateway preobrazila Reko. Projekt podpirajo močni partnerji. Sodelovanje družb ENNA Logic in APMT bo vzpostavilo logistični koridor iz Reke skozi Hrvaško do zaledja Srednje in Vzhodne Evrope, ki bo precej skrajšal in pospešil transport blaga, s čimer bo Reka postala pomembna točka na logističnem zemljevidu Evrope.«
Pripravili smo članek o največjih prevzemih v Sloveniji in na Hrvaškem. V posebni zgodbi smo skupaj s sogovorniki analizirali, kako je potekal prevzem Droge Kolinske. To je Emil Tedeschi, ustanovitelj Atlantic Grupe, spretno kupil, podjetju pa je omogočila, da se je povzpelo stopnico više.
Pripravili smo več sektorskih analiz
BORZA: Analitika Karel Lipnik in Tajana Štriga sta analizirala ljubljansko in zagrebško borzo. Katere delnice so poceni, katere drage?
TRGOVINA: Po vrednosti skupne zunanjetrgovinske menjave je Slovenija na tretjem mestu med hrvaškimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Po podatkih državnega statističnega urada za leto 2022 je skupna blagovna menjava med Hrvaško in Slovenijo znašala 7,3 milijarde evrov.
TEHNOLOGIJA: V regiji je do zdaj vzniknilo sedem samorogov. Trije v ožjem in štirje v širšem pomenu tega izraza. Njihovo štetje, primerjave s številom prebivalcev in GDP so postali nove enote za merjenje uspešnosti digitalne preobrazbe držav.
ENERGETIKA: Jedrska energija se zdi sprejemljiva vse več državam, celo avstrijski gospodarstveniki jo omenjajo kot manjkajoči člen v njihovi enačbi. V Sloveniji se ob resnejših zavezah vlade za pripravo na gradnjo druge jedrske elektrarne vrstijo tuji jedrski strokovnjaki, posebno iz držav potencialnih dobaviteljev. Največja hrvaška energetska zgodba je medtem LNG terminal na Krku, pa tudi naftna skladišča v Omišlju.
TURIZEM: Slovencem je Hrvaška vedno predstavljala »domačo« turistično destinacijo. Prav zaradi tega je vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja veliko slovenskih državljanov tam kupilo počitniško hišo ali zemljišče, predvsem v Istri in Kvarnerju, da so imeli svoj košček raja ob morju in tam brezskrbno preživljali poletja z družino. In tako je vse do danes.
INDUSTRIJA: Slovenski investitorji so rešili industrijsko proizvodnjo v Šibeniku in tako upravičili in ohranili nekatere učne programe v šibeniških šolah. Slovenski Impol je namreč po dolgoletni agoniji TLM – proizvodnja se je ustavila − prevzel TLM Aluminij v stečaju. Impol je želel ta obrat prevzeti že pred časom, a jim takratni odgovorni niso dali priložnosti.
Ko spregovorijo vrhunski vinarja, kuharica in znanstvenik
Ko sta Antonella in Gianfranco Kozlović pred desetimi leti odprla novo sodobno vinsko klet blizu Momjana, je vinarska scena v Istri obrnila nov list. Pa ne samo v Istri. To je bil začetek novega obdobja za hrvaško vinarstvo in turizem, ki sta tesno povezana.
Izvirne barve, okusi in teksture. Tako kulinarični vodnik Michelin opisuje jedi, ki nastajajo pod taktirko Ane Roš Stojan iz Hiše Franko, 140. restavracije na svetu, ki je dobila najvišje priznanje te institucije, tri zvezdice. In prav taka je osebnost šefinje kuhinje: barvita, izvirna, silovita in mehka hkrati, govori kot dež – in to same nepričakovane reči.
Igor Mekjavič je znanstvenik, ki raziskuje človeško telo v breztežnosti. Cilj je priprava na pot na Mars.