Medijska hiša Delo je 7. junija na Ljubljanskem gradu izvedla poslovno konferenco Re:inoviranje mobilnosti – Kako presegamo meje. Prireditev je v središče razprave postavila premikanje mej mobilnosti, ki vključujejo mobilnost ljudi, dela in podatkov. Na konferenci so govorili še o mobilnosti podatkov kot stični točki urbane mobilnosti in vrhunskega športa ter o tem, kaj poganja e-mobilnost, kako razvijamo nove kompetence in talente ter kje so meje mobilnosti v vesolju in metavesolju.
Goste so na začetku pozdravili minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ljubljanski župan Zoran Janković in direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič. Petrič je v nagovoru poudaril dejstvo, da se na področju mobilnosti dogajajo spremembe, ki jih še ne znamo v celoti definirati, zato se morajo podjetja v tej panogi hitro prilagajati, če hočejo obstati in obenem sodelovati pri narekovanju tempa razvoja. Pri tem se ne išče nadgradnja obstoječih tehnologij, gre za nekaj več, kar zahteva nekonvencionalno razmišljanje. »Vse te spremembe imajo samo en cilj, to je bolj kakovostno življenje prebivalcev in vseh obiskovalcev,« je izpostavil ljubljanski župan Zoran Janković. Minister Matjaž Han pa je poudaril: »Smo na pragu velikih sprememb, vidimo jih na vsakem koraku. Planet imamo v najemu od otrok, zato je treba vlagati v nove tehnologije, ena od njih je električna mobilnost.«
Mobilnost ni linearna
Na prvi okrogli mizi z naslovom Mobilnost ni linearna so mnenja z moderatorjem Igorjem E. Bergantom soočili Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo, Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja v Porscheju Slovenija, Antonio Argir, član uprave NLB, Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, in Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo.
Zelo pomembno je, da gremo vsi v korak s časom, da uporabljamo tehnologije, ki so nam na voljo, je poudarila Aida Kamišalić Latifić. Skrb vzbujajoče je, da v polovici podjetij v Sloveniji menijo, da ne potrebujejo digitalne preobrazbe. »Mi se zavedamo pomena podatkov, a prepričati je treba vse, da bodo razumeli, kaj digitalizacija prinaša, da izboljšuje konkurenčnost in da brez tega ne bo šlo,« je opozorila. »Cilj je, da v petih letih postavimo prave temelje za podatkovno ekonomijo. Potrebujemo regulatorni okvir, ki ne bo ovira razvoju tehnologije, in bo hkrati ščitil zasebnost.« Hkrati moramo izboljšati digitalne kompetence v Sloveniji, tudi na tem področju zaostajamo za EU, ta premik je nujno potreben.
Boštjan Škufca Zaveršek je spomnil, da je kibernetski kriminal globalno ena največjih industrij in vsako leto samo narašča. Pomena tega se ne zavedamo dovolj. Alenka Mejač Krassnig se je dotaknila vloge načina plačevanja tudi na področju mobilnosti. Prepričana je, da digitalno plačevanje podpira prizadevanja za trajnostno mobilnost, brezstično plačevanje pa se je pokazalo kot najboljši način. Tudi Antonio Argir v digitalizaciji vidi način izboljševanja kakovosti življenja posameznikov, ki hkrati izboljšuje interne procese. Argir se je strinjal, da je v Sloveniji treba povečati digitalno pismenost, NLB je na tem področju tudi sama aktivna, poziva pa tudi državo, da v tej smeri naredi več. Pomembno je, da prebivalstvo prepoznava prednosti digitalizacije, a se mora hkrati zavedati tudi tveganj.
Trend e-mobilnosti in novi koncepti dela
Po odmoru je sledila miza o stični točki urbane mobilnosti in vrhunskega športa, o čemer so z Matejem Praprotnikom, novinarjem in kolesarskim županom Ljubljane, razpravljali prof. dr. Igor Mekjavić, znanstveni svetovalec na Institutu Jožef Stefan, prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, znanstveni svetnik, ter Iztok Franko, strateški svetovalec, ljubitelj analitike in košarke.
Sledila je miza o trendu e-mobilnosti, na kateri je z vprašanji izzival Igor E. Bergant, z odgovori pa so mu parirali Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost v Porscheju Slovenija, mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniškega prometa, mag. Simona Felser, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, in Ana Cergolj Kebler, vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav.
V nadaljevanju so se posvetili spremenjenim konceptom dela, saj, kot vemo, hibridno delo prinaša prednosti zaposlenim, delodajalcu in okolju. Magistrica ekonomije Simona Špilak, lastnica kadrovske agencije BOC Institute, je o novih, uspešnih modelih dela razpravljala z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniško vodjo Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Matejo Lavrič, direktorico podjetja Kolektor Ventures, Tomijem Ilijašem, direktorjem in ustanoviteljem podjetja Arctur, dr. Urošem Ocepkom, doktorjem znanosti iz računalništva in informatike, učiteljem na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje ter učiteljem leta 2022, in Andražem Štalcem, direktorjem in soustanoviteljem podjetja Red Orbit.
In na koncu še kvantni preskoki
V drugi polovici konference so se posvetili kvantnim preskokom, in sicer najprej »IN Space«, kjer je svoje videnje v pogovoru z moderatorko dr. Urško Starc Peceny, direktorico inovacij, vodjo turizma 4.0 za podjetje Arctur, predstavil mag. Marko Novak, razvijalec v podjetju Dewesoft, kjer se ponašajo z vrhunskimi merilnimi sistemi, ki jih pri razvoju in izstrelitvah raket med drugim uporabljajo v ameriški, indijski in tudi evropski vesoljski agenciji. Pridružila sta se mu še Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol, ki je sodelovalo pri gradnji zemeljske postaje na obrobju Maribora za komuniciranje s Trisatom-R, ter dr. Krištof Oštir, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
O preskokih »OUT of Space« pa se je Ina Kukovič Borovnik, ustanoviteljica in direktorica podjetja Bela voda, pogovarjala z Markom Grobelnikom, poznavalcem umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, in Danom Podjedom, antropologom. Na koncu se jim je pridružil ilustrator Mitja Bokun, ki je v času celotne konference ustvarjal digitalno ilustracijo na temo mobilnosti in s tem tudi povzel bistvo dogodka.
Poslovno konferenco Mobilnost 2023 je organizirala medijska hiša Delo v okviru Delovega poslovnega centra in v sodelovanju s programskim partnerjem Fabulatorijem. Dogodek so podprli partnerica Delovega poslovnega centra Zavarovalnica Triglav, velika pokrovitelja Porsche Slovenija in NLB, veliki partner Telekom Slovenije, pokrovitelja Visa za Slovenijo in Slovenske železnice ter partnerji Javna agencija RS za varnost prometa, Luka Koper, Danfoss Trata, Cargo-partner in SIQ.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-mobilnost/, o poslovnem forumu pa na https://mobilnost.dpc.si/.