Medijska hiša Delo je 16. oktobra 2024 s poslovno konferenco Energetika 2024 na Ljubljanskem gradu zaokrožila večmesečno poslovno kampanjo. Na konferenci s podnaslovom Energetski prehod in cena elektrike – izziva za konkurenčnost so s ključnimi gospodarstveniki in strokovnjaki obravnavali glavne izzive in priložnosti razvoja energetike v Sloveniji. Razprave so bile usmerjene tudi v energetsko učinkovitost in njeno optimizacijo v industriji, predstavljene pa so bile nekatere inovativne rešitve.
Udeležence sta z uvodnim pozdravom nagovorila Stojan Petrič, direktor Dela in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, in Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Stojan Petrič je v uvodnem nagovoru izpostavil veliko razpotje, na katerem se je znašla Slovenija, pa tudi ves svet: »Po nekaterih ocenah nas v Sloveniji do leta 2050 čaka podvojena poraba elektrike. Obenem je treba omejiti uporabo fosilnih goriv in zmanjšati emisije toplogrednih plinov.« Pri tem sta pomembni tudi cena in stabilnost preskrbe z električno energijo, česar se po zadnji energetski krizi zelo dobro zaveda gospodarstvo.
Državni sekretar Uroš Vajgl je spomnil na poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija, ki je opozoril, da so cene energentov v Evropski uniji bistveno višje kot na Kitajskem ali v ZDA. To pa znižuje konkurenčnost evropskega gospodarstva. »A Mario Draghi priporoča tudi nadaljevanje politik zelenega prehoda za čim večjo ponudbo doma proizvedene in čiste energije. Kako to doseči?«
Energetsko prestrukturiranje
Uvod v prvo okroglo mizo je imel dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in govoril o energetskem prestrukturiranju gospodarstva in potrebi po konkurenčnih cenah elektrike. Dr. Damijan je v uvodu opozoril, da so cene plina v Evropi danes višje za 60 do 70 odstotkov in cene elektrike za 140 odstotkov kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Stroški energentov pa so s tem še višji kot v ZDA in na Kitajskem.
»Pri teh cenah odjema je težko biti konkurenčen,« je povedal ekonomist. Zato se je poraba v slovenskem gospodarstvu od leta 2021 zmanjšala za dobrih 16 odstotkov. To kaže na padec industrijske proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah. V petih panogah, ki skupaj porabijo skoraj 50 odstotkov energije v gospodarstvu in imajo 25-odstotni delež v proizvodnji, izvozu in zaposlenosti industrije, je industrijska proizvodnja glede na leto 2021 padla za 15 odstotkov. »Draga električna energija vodi v deindustrializacijo,« je dejal Jože P. Damijan.
Drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK 2) prinaša elektroenergetsko neodvisnost ter stabilno in zanesljivo oskrbo ob konkurenčnih cenah. Te pa so nujne, da se v Sloveniji ne zgodi deindustrializacija, ki bi vplivala tudi na gospodarsko rast, je sklenil dr. Damijan.
Sledila je razprava o tem, kako sta cena elektrike in energetska učinkovitost izziva za konkurenčnost. Z moderatorjem Slavkom Bobovnikom so razpravljali mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v Elesu, Marko Ninčević, član uprave Petrola, mag. Matija Bitenc, namestnik glavnega direktorja v Plinovodih, ter dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement.
Mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS), se je na drugi okrogli mizi o optimizaciji energetske učinkovitosti in upravljanja industrij tudi o praktičnih primerih in inovativnih rešitvah pogovarjala z Alešem Koželjnikom, glavnim direktorjem Kolektorja sETup, in dr. Viktorjem Vračarjem, namestnikom za energetiko izvršnega direktorja za proizvodnjo, tehnologijo, investicije v SIJ-u. »Veliko strokovnjakov za posamezne segmente je v Sloveniji, celovita rešitev pa je tisto, kar bodo energetsko potratne industrije v prihodnosti potrebovale,« je dejal Koželjnik.
Obnovljivi viri in jedrska energija
Sledila je predstavitev o možnostih zavarovanj projektov novozgrajenih jedrskih elektrarn, ki jo je imel Pawel Kowalewski, vodja sektorja za energetiko in rudarstvo pri GrECo Specialty GmbH.
V središču tretje okrogle mize pa je bila strategija razogljičenja in samooskrbe – JEK 2 in obnovljivi viri energije. Mnenja so pod vodstvom moderatorja Slavka Bobovnika soočili dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, Danijel Levičar, državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade, dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, Sandi Kavalič, član uprave Gen-I, in Guillaume Parent, direktor in vodja oddelka za energetiko v Diot-Siaci.
Poslovno konferenco Energetika 2024 je organizirala medijska hiša Delo v okviru Delovega poslovnega centra. Prireditev so podprli generalni pokrovitelj Kolektor, veliki pokrovitelji Petrol, Eles, GrECo, GEN energija, GEN-I in Merkur, pokroviteljica Luka Koper, promotor Plinovodi in partnerji Butan plin, HSE, Inea, Danfoss Trata, GIZ DEE.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/delov-poslovni-center/energetika, o poslovni konferenci pa na https://dpc.delo.si/poslovna-kampanja/energetika/2024.