V prostorih Gospodarske zbornice Slovenija je 31. maja 2022 medijska hiša Delo organizirala poslovni dogodek Kapitalski trgi 2022. Konferenca je v središče postavila teme trenutnih tveganj in negotovosti na trgih, vlogo bank in alternativnih virov financiranja ter oblike financiranja, ki jih za poslovni razvoj in širitve uporabljajo slovenska podjetja. Udeležence je v uvodu pozdravil Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, sledil pa mu je uvodni nagovor Sibila Svilana, direktorja Siqisa, ki je predstavil spektralna tveganja in negotovosti za trge kapitala, banke in investitorje ter odgovornost delovanja. Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, kaj sporoča tokratna korekcija, je predstavil Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladih. Sledili sta okrogli mizi z razpravo uglednih gospodarstvenikov.
Miselnost slovenskih podjetnikov je, da imajo raje popolno kontrolo nad poslovanjem, namesto da bi s pomočjo dodatnega kapitala njihova podjetja rasla in vstopala na globalne trge, je bila ena izmed pomembnih ugotovitev konference. Kako financirati rast podjetja? »Ključen je še vedno dober projekt in to, ali znaš primerno oceniti tveganje. Če projekt ni dober, je vse drugo brez pomena,« je v razpravi dejal Valter Leban, predsednik uprave Kolektorja. Da morajo slovenska podjetja več pozornosti nameniti inovacijski aktivnosti, je poudarila Natalija Stošicki, direktorica oddelka za razvoj produktov in evropske programe SID banke. Gospodarstvo za zeleni, energetski in socialni prehod potrebuje spremenjeno definicijo trajnostnega financiranja in naložb. Da potrebujemo tudi nov način razmišljanja in drugačno perspektivo, je poudaril Sibil Svilan, direktor podjetja Siqis. Po njegovih besedah so prilagoditve nujne, če želimo v prihodnje obvladovati spremembe, ki nas čakajo na številnih področjih.
V uvodnem pozdravu je direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič v orisu trenutnih razmer na trgih poudaril rast obrestnih mer, inflacijo, stagflacijo, rast cen energentov in pritiske na plače. Vse našteto vpliva na to, kako kratko- in dolgoročno ravna kapital.
Glavne negotovosti in tveganja ta hip so geopolitika, umikanje globalizacije, trgovinski spori, demografija, migracije in nova zavezništva, je v vsebinskem uvodu v konferenco dejal Sibil Svilan, poznavalec finančnih in kapitalskih trgov ter direktor podjetja Siqis. Podnebna tveganja vedno bolj postajajo finančna tveganja. Za zeleni, energetski in socialni prehod potrebujemo spremenjeno definicijo trajnostnega financiranja in investicij, je poudaril Svilan in dodal, da sta podlaga vsega prilagoditev in nov način razmišljanja, ki gradi na drugačni perspektivi.
Razmere na kapitalskih trgih in značilnosti borznih korekcij je razložil Gorazd Belavič, direktor področja analiz v Triglav Skladih. Pogled v zgodovino kaže, da je trenutni padec že globok, naklonjenost tveganju med vlagatelji je nadpovprečno padla. Belavič ugotavlja, da so obeti poslovanja ameriških podjetij za letos solidni, podjetja krepijo naložbe, njihovo poslovanje za zdaj ne sledi prejšnjim recesijam. Vse našteto pomeni, da smo blizu dna na delniškem trgu, meni Belavič in dodaja, da če nas čaka recesija, bi bila ta lahko kratka.
Več alternativnih skladov = več možnosti financiranja za podjetja
O tem, kako slovenski kapitalski trg oblikujejo banke in investicijske družbe, je z gosti na okrogli mizi razpravljal Domen Prašnikar, direktor podjetja Valior. »Slovenski finančni trg potrebuje alternativne naložbene produkte, ki pomagajo razvijati manjše poslovne zgodbe. Hkrati s tem potrebujemo tudi vzajemne sklade, ki so najbolj razširjena oblika varčevanja,« je povedal Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov. Po navedbah Matjaža Filipiča, soustanovitelja in direktorja Alfi skladov, je bistvo alternativnih skladov v primerjavi z vzajemnimi lokalna prisotnost, kar prinaša prednost lokalnega okolja, to pa ustvarjanje lokalne dodane vrednosti. Alternativni sklad bodo kmalu vzpostavili pri Generali Investments. Kot pravi Luka Podlogar, predsednik uprave sklada, bodo s tem vlagateljem omogočili investiranje v alternativne naložbene sheme, saj so danes manjši vlagatelji omejeni na kupovanje stanovanjskih nepremičnin.
Podjetja kljub trenutnim negotovostim – energetski krizi in težavam v dobavnih verigah – še vedno investirajo, na voljo imajo precej sredstev iz različnih virov, je razložila Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke. Prebivalci so v zadnjih letih začeli množično vlagati v nepremičnine, kar je posledica potrebe in nizkih obrestnih mer na trgu. Ko gre za prebivalce, je pomembno vprašanje finančne pismenosti, ki je aktualno od vzpostavitve slovenskega trga kapitala. Investicijske družbe se trudijo predajati znanje, vendar ljudje potrebujejo daljši čas, da to sprejmejo, ugotavlja Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike BPH. Značilnost slovenskega gospodarstva je, da njegova inovacijska aktivnost in konkurenčnost padata, je poudarila Natalija Stošicki, direktorica oddelka za razvoj produktov in evropske programe SID banke. Pri banki vzpostavljajo več novih skladov, med drugim sklad, ki bo osredotočen na zagonska podjetja, in sklada za financiranje družinskih podjetij v Sloveniji.
Manjka ambicioznosti in drznosti
O tem, kako naj podjetja pridobijo finance za širitev in kapitalske prevzeme, je z gosti okrogle mize razpravljal Nejc Gole, namestnik urednika gospodarske redakcije Dela.
»Za zdaj strahu ali panike v gospodarstvu ni, likvidnost je dobra. Obrestne mere so trenutno nizke, manevrskega prostora je dovolj. Podjetja imajo dovolj razvojnih projektov, investicijski cikel se nadaljuje, to dokazuje tudi rast BDP v prvem četrtletju letos, prav tako presežek izvoza nad uvozom,« je razložil Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS. Stanje je trenutno razmeroma stabilno. So pa velik izziv za podjetja stroški financiranja podjetij. Povsem realna opcija za širitev družbe Kolektor je IPO financiranje, pravi Valter Leban, predsednik uprave omenjenega podjetja. »Denar je relativno enostavno dobiti, vedno pa je izziv tisto, kar sledi, torej kako boš investiral. Ko greš v financiranje, moraš vnaprej vedeti, kaj boš delal. Tukaj so pomembni ljudje. Če nimaš vnaprej postavljene strukture, potem imaš težavo,« je bil nazoren Leban.
Kako razvoj financirajo pri največjem trgovcu z energijo? Petrol v tem trenutku nima potrebe, da bi za uresničevanje strategije izdajal obveznice, saj ima dovolj kapitala za uresničevanje poslovnih ciljev. V podjetju se bolj kot k izdaji zelene obveznice nagibajo k zelenemu financiranju, je razložil Matija Bitenc, član uprave za finance, informacije in tveganja v Petrolu. »V Sloveniji podjetnikom manjka ambicioznosti, da bi želeli rasti. Za rast potrebujejo kapital. Slovenska mala in srednja podjetja so izšla iz tehničnih profilov, zato je finančna pismenost izredno nizka. Uporabljajo pravilo ‘delaj tisto, kar znaš’,« ugotavlja Andrej Božič, prokurist BB Consultinga in predsednik Združenja Manager. »Želijo stabilno lastniško strukturo. Ne želijo partnerja samo za nekaj let. Nihče od investitorjev pa ne bo vstopal v lastništvo z 49-odstotnim deležem. Naši podjetniki želijo imeti kontrolo. Zato se namesto za druge vire financiranja odločajo za banke,« ugotavlja Božič.
Podjetjem so za financiranje na voljo tudi prihranki Slovencev, vemo, da je veliko denarja »v žimnicah«, je še poudaril Cantarutti. Med viri, ki so na voljo podjetjem, je omenil številne razpise v okviru načrta za okrevanje in odpornost, kar bi podjetja morala izkoristiti.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-kapitalski-trgi/, o samem poslovnem forumu pa na https://kapitalski-trgi.dpc.si/.