Medijska hiša Delo je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizirala poslovno prireditev Kapitalski trgi 2023 z naslovom Investiranje v trajnostni razvoj in financiranje odgovornega lastništva. Na konferenci so finančni strokovnjaki, podjetniki in poznavalci različnih oblik lastništva razpravljali o smereh kapitalskega razvoja v Sloveniji, o priložnostih in ovirah za finančni sektor ter o pomenu trajnostnega poslovanja podjetij za dostop do finančnih sredstev. Sogovorniki so se dotaknili tudi zelo aktualnega vprašanja solastništva zaposlenih, in sicer kateri modeli so lahko uspešni in kako jih bolj vpeljati v Sloveniji.
Po besedah direktorja medijske hiše Delo Stojana Petriča je danes težava v Sloveniji izguba zaupanja v kapitalske trge, prepričan je, da je treba status kapitalskega trga pri nas spremeniti iz mejnega v razvitega. »Država mora izkoristiti potencial izdaje obveznic med mlajšimi vlagatelji, opismenjevati je treba ljudi. Krepiti je treba področja, ki niso razvita. Nepremičninski skladi, skladi zasebnega kapitala in drugo,« je prepričan Petrič.
Kot je v imenu Gospodarske zbornice Slovenije povedala mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacije, sta poseben izziv za mala in srednja podjetja vpeljevanje standardov ESG in stabilno lastništvo, vključno s prenosom tega na mlajše generacije. To je luknja, ki jo je treba zapreti, saj imajo ta podjetja tudi omejene vire financiranje, je dodala.
Po navedbah Nikoline Prah, državne sekretarke, pristojne za finančni sistem na ministrstvu za finance, je trajnostno financiranje ena najbolj aktualnih tematik v zadnjih letih. Prav izobraževanje o ESG je ključ do doseganja trajnostnih ciljev, meni.
Georg Winter, generalni direktor skupine GrECo, ki so specialisti za obvladovanje tveganj, je povedal, da trajnostni prehod ni znanstvena fantastika, to se že dogaja. Pri stikih s strankami imajo občutek, da so v nenehni krizi, pogosto se ne morejo ukvarjati s svojim poslom, saj gasijo težave. V podjetju GrECo jim pomagajo, da se spet osredotočijo na posel. V okolju, kjer se je veliko stvari spremenilo, kar se dogaja danes, morajo podjetja poiskati priložnosti, tudi s pomočjo načel krožnega gospodarjenja in s krepitvijo odpornosti poslovnih modelov, je poudaril Winter.
Ključno vlogo in vpliv na zeleni prehod imajo s svojo močjo, vplivom in odločitvami ravno finančne institucije, kajti finančni tokovi so ključni pogoj za prebojen poslovni model. »Zeleni prehod je priložnost za rast in razvoj, je poslovna priložnost, ki obravnava potrebe širšega kroga deležnikov, in nekatere finančne institucije v določeni meri to vlogo že opravljajo,« je poudarila dr. Živa Jezernik, pooblaščenka uprave za področje trajnosti in tveganj na Triglav Skladih. Meni, da je naložb v zeleni prehod premalo, predvsem zato, ker gre za tako imenovani zlovešči problem, kar pomeni, da ga ni mogoče jasno opredeliti in da nima jasnega zaključka.
Ljudi je treba čim bolj izobraževati
O investiranju v trajnostni razvoj kot poslovni priložnosti finančnega sektorja se je moderator Nejc Gole, namestnik urednika gospodarske redakcije Dela, pogovarjal s sogovorniki iz finančne industrije. Po besedah Natalije Stošicki, direktorice oddelka za naložbe in evropske programe v SID banki, je ključno, da podjetja spoznajo, da imajo korist od zelenega prehoda. Pomembno je, da razumejo, kako izračunati prihranke, ki jih prinašajo zelene naložbe, in da lahko ovrednotijo, da se jim ta prehod splača, je dejala. »V Sloveniji je premalo ukrepov, ki se izvajajo preko bank. Kar ima tujina, mi pa ne, je kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti, na primer subvencioniranje obrestnih mer. Ocenjujem, da bi bilo tega lahko več.«
Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, je poudaril, da pojem ESG pred desetletjem ni imel velike teže, danes pa je izjemno aktualen. Prav finančna industrija je tista, ki odloča, kdo bo dobil denar. »Zato smo finančniki v privilegiranem položaju, da odločamo o prihodnosti, bodisi z neposrednim investiranjem bodisi preko naložbenih odločitev, ko kupujemo na borzah,« je dejal Jošar.
Brian Alexander, vodja skupine GrECo za finančne institucije, je prepričan, da če podjetje lahko zagotovi dobre socialne prakse v podjetjih, kot so ravnanje s sodelavci in zagotavljanje integritete, bo verjetno tudi dobro skrbelo za zelene prakse. »Ko sklepamo zavarovanje, vedno gledamo, kako podjetja ravnajo, vprašamo se tudi, za kakšno industrijo gre – če je to nek nov trend, se okoli vedno zberejo trije tipi ljudi: resni ljudje, sanjači in prevaranti. Podjetja se morajo potruditi, da privabijo resne ljudi. Prevaranti bodo vedno našli pot, da se nekako pririnejo zraven. Kar potrebujemo, so resni ljudje.«
Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, ocenjuje, da bo z vidika bank razogljičenje portfeljev velik izziv. »Je pa za bančno industrijo investiranje v zeleni prehod velika priložnost. S stališča vlagateljev je priložnost zelo velika, saj sta srednja in vzhodna Evropa odgovorni za skoraj 30 % emisij na ravni EU.«
Na vprašanje, kako katalizirati prihranke v višini 26 milijard evrov, ki so zdaj na bankah, je Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike, odgovoril, da je rešitev v izobraževanju čim večjega števila ljudi o tem, kaj je ESG. »Dobro izobražen vlagatelj, ki bo imel dovolj znanja, bo tudi sam začel povpraševati po trajnostnih pristopih,« je prepričan.
Janez Grošelj, direktor ALFI Renewables, je povedal, da se »vlagatelji v projekte spopadamo s tem, kako prepoznati bodoča tveganja in kako privabiti investitorje in banke, da podprejo financiranje projektov,« in poudaril, da bo v prihodnje pomembno poznavanje trga energentov tako finančnih institucij kot končnih uporabnikov.
Za uspešno solastništvo zaposlenih je pomembna transparentnost
Panel o odgovornem lastništvu in izzivih, ki spremljajo cilje trajnostnega razvoja, je moderiral red. prof. dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Glavni izzivi za podjetja so v njihovem prilagajanju na spreminjajoče se okoliščine, je prepričana mag. Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke. Kot ugotavlja, so mala podjetja odporna in prilagodljiva, tveganje z vidika banke pa je lahko človeški vidik in s tem povezano vprašanje, ali ima podjetje zagotovljeno nasledstvo, je dejala Stojčevska.
Po besedah Andreja Lasiča, člana uprave NLB, odgovornega za korporativno in investicijsko bančništvo, ima slovensko gospodarstvo pomembno prednost pred preostalo Evropo. »Naše gospodarstvo je z 20-odstotno zadolženostjo eno najmanj zadolženih v Evropi, kjer je povprečje 35-odstotna zadolženost. Banke so kapitalsko izjemno močne in imajo krepko presežno likvidnost«, je dejal Lasič in dodal, da je to lahko izjemen temelj za preobrazbo gospodarstva. Poudaril je: »Trajnostni prehod ni poslovna, ampak preživitvena priložnost. Preživela bodo podjetja, ki bodo uspela izpeljati ta prehod.«
Tilen Sotler, izvršni direktor visokotehnološkega podjetja Dewesoft, je orisal pristop podjetja k vključevanju zaposlenih v lastništvo. Da bi vključitev uspela, podjetje potrebuje močno kulturo in zaposlene, ki to kulturo tudi živijo. »Treba je vzpostaviti sistem odprtih knjig, da zaposleni razumejo, kaj delamo in kam gremo. Enkrat tedensko imamo sestanke, ki jih imenujemo idejni svet, na katerih lahko zaposleni dobijo vse podatke, ki jih želijo. Na skupščini prodajamo in odkupujemo deleže. In zadnje, kapital mora biti res potrpežljiv. Do 20 odstotkov dobička izplačamo, 80 odstotkov pa ga znova investiramo,« je povedal Sotler, ki pravi, da je namen takšnega pristopa dolgoročno življenje Dewesofta, tudi v času, ko zdajšnjih lastnikov ne bo več.
Tudi Tej Gonza, soustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, se je naslonil na lastništvo zaposlenih, kar sovpada z lokalno odgovornostjo podjetij, pri katerih so interesi podjetij vsaj delno v skladu z interesi lokalnega okolja. Opaža, da imamo v Sloveniji težavo, ki otežuje razmah tovrstnih oblik lastništva: institucionalno podporno okolje temu ni naklonjeno, deloma tudi zaradi preteklih izkušenj s tovrstnimi oblikami, zaradi česar so zadržki tudi pri podjetnikih. Poudaril je, da solastništvo zaposlenih, če je vpeljano pravilno, kot na primer v Dewesoftu, v podjetje prinese stabilnost, transparentnost, večjo finančno pismenost in kultura podjetja.
Jure Kvaternik, predsednik uprave Deželne banke Slovenije, je kot primer solastništva navedel zadruge, ki so na zahodu bistveno bolj razširjene kot v Sloveniji. »Zadružništvo je način življenja. Da si dobavitelj, kupec, prodajalec, lokalna skupnost. To je zadružništvo. Mi v zadrugah živimo ESG že 150 let.«
Poslovno kampanjo z zaključno konferenco je organizirala medijska hiša Delo v soorganizaciji z Gospodarsko zbornico Slovenije. Kampanjo so podprli generalni pokrovitelj, družba Triglav Skladi, veliki pokrovitelj GrECo International, pokrovitelji Alfi skladi, NLB, ILIRIKA borznoposredniška hiša, partnerji Generali Investments, Moja elektrarna, SKB banka, SID banka, Sava Infond, družba za upravljanje.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-kapitalski-trgi/, o poslovnem forumu pa na https://kapitalski-trgi.dpc.si/.