Medijska hiša Delo je 15. junija 2022 v partnerstvu z Inštitutom za strateške rešitve v Ljubljani izvedla poslovno konferenco Mobilnost 2022: Pametni prostori za življenje. Dogodek je v središče razprave postavil rešitve za posameznika in skupnost ter za poslovno delovanje v pametnih prostorih prihodnosti. Pametnejša, bolj zelena mesta ne moremo oblikovati samo s tehnološkimi rešitvami, ampak tudi z načrtno krepitvijo zavesti javnosti o pomenu okolju prijaznih pristopov, je bil eden od poudarkov razprave. Prav tako, da je vredno posnemati dobre rešitve drugih mest, ki prispevajo k trajnostnim ciljem.
Kot so ugotavljali sogovorniki, je eden od izzivov pri uvajanju pametnih rešitev infrastruktura: boljša kot je, več inovacij spodbuja. V prihodnje bo še več pozornosti namenjene platformam v mestnem prometu, ki lahko še bolj zaživijo. Za spodbujanje mikromobilnosti v Sloveniji potrebujemo enovito kakovostno aplikacijo, ki bo omogočala ponudbo mobilnih rešitev v realnem času, s tem pa kakovostno načrtovanje poti.
Trajnost v mestih bo v prihodnje vedno bolj prisotna, leta 2030 bo na trgu 30 milijonov vozil na električni pogon, pet let pozneje avtomobilov na notranje izgorevanje sploh ne bo več, je v uvodu poslovne konference v Kristalni palači v Ljubljani, s katero je medijska hiša Delo sklenila večmesečno kampanjo o mobilnosti in pametnih prostorih za življenje, dejal Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. Po besedah župana Ljubljane Zorana Janković je pameten življenjski prostor povezan s trajnostjo, brez te pa ni mogoče misliti in ustvarjati uspešne, posamezniku in skupnosti prijazne prihodnosti. Ljubljana gre po njegovih besedah v smer samooskrbnega mesta.
Več bo tehnologije, več bomo inovirali
Eden od bistvenih gradnikov pametnih prostorov je energija in v prihodnje bo izbire energentov bistveno več kot danes, je na panelu Pametni prostori za življenje poudaril Jože Bajuk, član uprave Petrola za področje energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje. Nekoč so bile energetske družbe monopolisti, danes so izziv novi poslovni modeli. »V prihodnje bo v mestih več elektrike, v ruralnih okoljih bo še vedno večji delež tradicionalnih energentov. Prihaja vodik, prihaja sintetična energija. Vidim zelo razpršeno število tehnologij, ki bodo na voljo,« je poudaril Bajuk.
Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij ter direktorica strategije za poslovni trg v A1 Slovenija, je omenila področja, ki posebej izstopajo, ko govorimo o pametnih prostorih za življenje. Primer so samovozeča vozila, tako vodna kot cestna in zračna. Pri doseganju njihove bolj množične uporabe ni tehnologija, temveč je to pravna ureditev. Pozornost bo v prihodnje namenjena platformam v mestnem prometu, ki morajo še bolj zaživeti, medtem ko je zanesljivost omrežij že zdaj na zelo visoki ravni, zato ta del v prihodnje ne bo kritičen.
Darja Kocjan, direktorica družbe SŽ – Potniški promet, je dejala, da železniški prevoz pri nas prispeva komaj 1 % izpustov v transportu. Je varen, predvidljiv, množičen. »Slovenija potrebuje še več vlakov, last-mile rešitev, izboljšavo kakovosti te storitve,« je prepričana. Kolo in vlak gresta zelo dobro skupaj. Slovenske železnice do leta 2025 načrtujejo nadaljevanje ambiciozne prenove voznega parka, med drugim bodo kupili 20 novih potniških garnitur. Kocjanova izziv vidi tudi v kakovostni aplikaciji, ki bi omogočala uporabo ponudbe mikromobilnosti v realnem času, kar bi pomenilo odlično uporabniško izkušnjo ter hkrati pametno in intuitivno načrtovanje multimodalnih potovanj za potnike.
Po besedah Alenke Mejač Krassnig, direktorice družbe Visa Europe za Slovenijo, ponudniki in trgovci plačilne rešitve vedno bolj vgrajujejo v nakupno razmišljanje. Poleg vgrajenih financ, ki prek nakupnih modelov, kakršen je buy-now-pay-later, ponujajo storitev odloženega plačevanja, bodo v prihodnje na pohodu tudi digitalne valute in okrepljena povezanost naprav. To bo vplivalo na to, kako bomo kupovali in plačevali. »V Sloveniji je izziv infrastruktura za širitev digitalnih plačil. S tem bodo inovacije še hitrejše.«
Pomembno vlogo pri rešitvah za pametne prostore imajo tudi vlagatelji, ki razumejo tehnologijo in imajo ustrezno znanje. Eden takšnih je sklad Kolektor Ventures, vodi ga direktorica Mateja Lavrič, ki poudarja: »Prednost sklada je, da ni zgolj finančni, ampak tudi strateški.« Startupom omogočajo, da v realnem okolju testirajo prve pilotne rešitve, ponujajo dostop do investitorjev in kupcev. Korporacije s startupi pridobijo hitre razvojne cikle, stalen stik s trgom, dostop do naprednih tehnologij. Gre za združevanje različnih poslovnih kultur, zato je zelo pomembno, da korporacije in startupi najdejo skupen interes in vizijo razvoja, je poudarila Mateja Lavrič.
Posnemanje dobrih rešitev zaželeno
Na panelu Izvirni regijski pristopi so dobre prakse trajnostne mobilnosti in oblikovanja mest prihodnosti v regiji predstavili gostje iz držav nekdanjega skupnega prostora ter Albanije in Italije.
Kot je dejal dr. Milan Ranđelović, direktor Znanstvenotehnološkega parka Niš, so se v zadnjem desetletju in pol načrtno usmerili v oblikovanje zelenega, pametnega mesta, prek tega jim je uspelo pritegniti tudi več sto milijonov evrov investicij. »Ko govorimo o zelenem in pametnem, je izjemno pomembno, da je zavest javnosti na dovolj visoki ravni,« je dejal Ranđelović in dodal, da želijo, da Niš postane poslovno okolje, ki temelji na znanju.
Poglaviten izziv Trsta je neugoden cestni dostop do mesta s severne strani. Rešitev težave je predstavil dr. Giulio Bernetti, generalni direktor oddelka za urbanistično načrtovanje, okolje, mobilnost, gospodarski razvoj, vzdrževanje ter razvoj javnih parkov in cest v občini Trst. Zgradili so žičnico, ki Trst povezuje z Opčinami. »Sporočilo je, da je uporaba žičnice dobra za uporabnike, ne pa, da naj jo uporabljajo, ker so cestne povezave slabe. Žičnica Opčine povezuje z morjem,« je dejal Bernetti. Žičnica ne koristi le prebivalcem, ampak so jo sprejeli tudi turisti.
Kako lahko spremenimo miselnost in kako spremeniti mesta v zelene prestolnice? Potrebujemo ambicioznost, je prepričana Keti Luarasi, podžupanja Tirane. Prebivalcem mesta omogočajo zdravo okolje ter dostop in povezavo z naravo. To dosegajo s parki in vrtovi. Zamisel o preoblikovanju Tirane so dobili leta 2015, načrt razvoja predvideva rešitve do leta 2030. V središču načrta je preobrazba iz betonskega v zeleno mesto, tudi s pomočjo zasaditve dveh milijonov dreves, velik del teh prispevajo prebivalci sami.
Če prevzameš dobre rešitve drugih mest, to ni zločin, je dejal Marjan Junčaj, mestni menedžer v Podgorici. Mesto ima strateški načrt pametnega razvoja, med drugim se naslanjajo na sistem odprto dostopnih podatkov. V poslovnih conah spodbujajo podjetniško delovanje, v mestnem središču uvajajo pametne sisteme parkiranja in javnega prevoza, vključno z električnimi kolesi in skiroji, ki jih uvajajo kot pilotni projekt.
Globalni izzivi – regijske rešitve
Kako doseči raven pametne družbe, v kateri ima osrednje mesto posameznik? Kot je dejal Andrej Kotar, poslovni direktor za področje pametne družbe v podjetju Endava, je lahko glavna pot do tega cilja evropski projekt Gaia X, ki vzpostavlja podatkovne prostore za mobilnost in pametna mesta. V tem projektu je Slovenija po njegovih besedah prevzela vodilno vlogo. »Če Evropi uspe s tem načinom povezovanja, potem je to nov model, drugačen od azijskega in ameriškega, in kaže neko novo pot,« je projekt ocenil vsebinski sorazpravljavec Andrej Brglez, predsednik AMZS.
Dragoceno pomoč posamezniku v pametnem življenjskem prostoru ponujajo tudi simulacije realnih primerov. Aplikacija DRAJV Zavarovalnice Triglav ima 160 tisoč registriranih uporabnikov, od tega 60 tisoč rednih mesečnih uporabnikov in 20 tisoč dnevno opravljenih voženj, je dejal Boštjan Kop, višji strokovnjak za inovacije in digitalno tehnologijo v Zavarovalnici Triglav. Predstavo je zaokrožil z zanimivim podatkom o več kot 950 milijonih prevoženih kilometrov.
Novi pristopi mobilnosti, ki temeljijo na filozofiji mobilnost-kot-storitev, se začnejo povsem na začetku, pri zasnovi in oblikovanju vozil, je dejal François Delion, generalni direktor za Renault Nissan Adriatic. Pri francoskem proizvajalcu vozil trajnostne pristope krepijo s pomočjo ponovne uporabe delov za vozila, od baterij do večkratne reciklaže in namenske uporabe materialov in izdelkov. »Vozila tako ne dosegajo samo drugega, ampak celo tretje življenje,« je poudaril Delion.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-mobilnost/, o poslovnem forumu pa na https://mobilnost.dpc.si/.