Medijska hiša Delo je 11. oktobra 2023 s poslovno konferenco končala večmesečno poslovno kampanjo Energetika 2023. Na prireditvi z naslovom Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi, ki je bila v Kristalni palači, so govorniki razpravljali o preobrazbi slovenske energetike in prehodu v brezogljično družbo. Udeleženci so se v treh panelih dotaknili tudi cen energentov ter področja novih tehnologij in poslovnih modelov na področju energentov.
Udeležence konference Energetika 2023 sta z uvodnim pozdravom nagovorila Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja, ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Stojan Petrič je poudaril potrebo po jasni razvojni strategiji, ki bo podrobneje opredelila pot za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev, zagotovila nadaljnjo zanesljivost oskrbe in konkurenčnost gospodarstva. Minister se je v uvodu zahvalil vsem, ki so konstruktivno sodelovali pri reševanju energetske krize. Obenem pa je poudaril, da bo za energetsko prihodnost Slovenije ključno učinkovito in trajnostno upravljanje energetskih virov, pri čemer bodo pomembno vlogo odigrale pametne tehnologije. Slovenija si mora tako prizadevati za pospešeno izvedbo energetske tranzicije.
Možnosti proizvodnje vodika in prednosti jedrske energije
Uvodna predavanja v panele sta odprla dr. Jože P. Damijan, profesor na EF UL in partner v podjetju Grant Thornton Advisory, ki je predstavil vlogo vodika pri transformaciji slovenske energetike, ter Jean Rondard, mednarodni izvršni direktor v Diot-Siaci, ki je govoril o tem, kako pospešiti premik v energetskem prehodu. Profesor Damijan je glede izzivov, povezanih z alternativno rabo vodika, poudaril, da vstopamo v obdobje renesanse vodika, saj bo ta imel centralno vlogo v zelenem prehodu, zlasti kot hranilec presežkov energije iz obnovljivih virov.
Poudaril je tudi, da je v Sloveniji ekonomska učinkovitost proizvodnje vodika zaradi večinoma majhnih sončnih elektrarn, ki povzročajo velike stroške, mejna. Zato predlaga usmeritev proizvodnje vodika iz namenskih sončnih elektrarn za bolj ugodne cene in podaljšanje delovanja jedrske elektrarne v Krškem za konkurenčno proizvodnjo vodika. »Evropa je že začrtala pot v pravo smer, zdaj pa se postavlja vprašanje, kateri vir energije bo izbran za proizvodnjo vodika. Kar je jasno, je to, da bo vodik postal energent prihodnosti,« pravi. Jean Rondard, mednarodni izvršni direktor in jedrski inženir, pa je zatem poudaril še prednosti jedrske energije za zagotavljanje večje količine energije, ki je potrebna za sodoben življenjski slog in gospodarsko rast. Jedrska energija je učinkovita rešitev za proizvodnjo visokokakovostne električne energije z manjšo uporabo omejenih fosilnih goriv, pravi.
Transformacija slovenske energetike
Ni še bilo obdobja, ko bi toliko govorili o energiji, tako zaradi cen kot zaradi podnebnih sprememb, se je glasil uvod v razpravo o prehodu slovenske energetike in izzivih, ki se kažejo pri tem.
Mag. Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola d. d., je v razpravi predstavila svoj pogled in poudarila, da je trenutno na Petrolu v uporabi približno 7–8 odstotkov elektrificiranih vozil, od katerih bo naša odvisnost v prihodnje le še naraščala. Glede na njihovo napoved bo do leta 2035 prodaja vozil na fosilna goriva padla za 9 odstotkov. Opozarja, da bo podjetje brez naložb v tehnologije in razvoj, ko bo ta prehod nastopil, težko ostalo konkurenčno na trgu, zato se v Petrolu že aktivno pripravljajo na inovacije. Verjame, da bo, ko bodo električna vozila tehnološko bolj dovršena in cenejša, ključnega pomena ustrezno prilagojena infrastruktura. Dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, je potrdil, da bodo vlogo za umeščanje Nek 2 v prostor oddali prihodnje leto, in napovedal končno investicijsko odločitev za leto 2028. Vesel je, da imajo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, projekt namreč presega Gen energijo. Za ponudnika drugega bloka jedrske elektrarne bodo obravnavali tri dobavitelje na enak način, in sicer ameriški Westinghouse, francoski EDF in korejski KHNP, je povedal Paravan: »Vsi trije imajo prednosti in dobre lastnosti in vsi trije imajo pomanjkljivosti. Odločitev ne bo lahka in nobenega ne bomo diskriminirali.«
Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, je napovedal, da bo novembra nuklearka spet v omrežju in da so stroški pod nadzorom. Renesansa jedrske energije dviga tudi cene goriva. Za Nek so leta 2020 podpisali petletno pogodbo za dobavo goriva, z novo pogodbo bo cena najbrž drugačna.
Črpalna elektrarna ni proizvodna naprava, porablja energijo, da spravimo vodo gor, potem se pa približno 75 odstotkov energije dobi nazaj, meni generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Letos je deponija premoga tako polna kot še nikoli, premoga je dovolj za tri mesece obratovanja. Teš 6 sicer ne dela na polni moči zaradi nizkih cen elektrike.
Prišli smo do vrha krivulje porabe, pri tem pa smo spoznali, da vse porabe ne bo mogoče pokriti z obnovljivimi viri, meni Jože P. Damijan z ekonomske fakultete. Volitve po Evropi bodo prihodnje leto prinesle spremembe v razmišljanju, vsaka država pa mora najti svojo rešitev.
Kakšna je prihodnost plina
Razprava o vlogi plina kot enega izmed ključnih energentov v prihodnosti se nadaljuje, še posebej v luči dejstva, da je bila letna poraba zemeljskega plina v zadnjih 13 letih skoraj nespremenjena, medtem ko so cene plina narasle za skoraj desetkrat. Vprašanje, ali nas čaka jesen, podobna lanski, ostaja odprto, vendar je letošnje leto drugačno v primerjavi z lanskim, ko smo bili nepripravljeni in smo imeli minimalne količine plina.
Kot pojasnjuje mag. Matija Bitenc, glavni direktor družbe Geoplin d. o. o. Ljubljana, imamo letos polne zaloge plina, medtem ko se povpraševanje zmanjšuje. Trenutne cene plina so stabilne, vendar so trgi nemirni zaradi geopolitičnih tveganj. Evropa je na minulo zimo odgovorila z uvozom utekočinjenega plina in iskanjem novih partnerjev za uvoz zemeljskega plina, kar je skupaj z zmanjšanim povpraševanjem pomagalo preprečiti najslabši scenarij.
»Zemeljski plin igra vlogo, ki je v kratkem času ni mogoče zamenjati z drugimi energenti,« pravi Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi. Celotna poraba plina v primerjavi s preteklimi obdobji bo upadla, kar je deloma posledica zavez Slovenije Evropski komisiji o zmanjšanju porabe energentov in je Slovenija dosegla 13 odstotkov manjšo porabo ter novih partnerstev na tem področju. Za letos pričakuje stabilno oskrbo z zemeljskim plinom kot posledico manjše porabe in dobro napolnjenih skladišč. Izredno hladno zimsko obdobje in popolna prekinitev uvoza ruskega plina bi lahko sicer pokvarila trenutno ugodno sliko.
Ivan Fugaš, direktor LNG Hrvatska, je dodal, da so skladišča polna 92-odstotno. V Hrvaško pride 72 odstotkov plina po terminalu na Krku. »Naše zmogljivosti so razprodane do 2027, vendar bomo od 1. oktobra 2025 omogočili nove zmogljivosti,« pravi Fugaš.
Po razpravi o prihodnosti zemeljskega plina in njegovem vplivu na ekonomijo je minula zima na gospodarstvu prav tako pustila opazne posledice, še posebej na področju dobave in porabe zemeljskega plina. Podjetja so imela zakupljeno dobavo, vendar se je obseg naročil spremenil, kar je privedlo do upada porabe. Večino, kar tri četrtine zemeljskega plina v Sloveniji, porabi industrija. Iz izkušenj energetske krize se je industrija naučila, da je treba pospešiti prehod na zelene energetske vire, poudarja Petra Prebil Bašin iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), koordinatorka Strateškega sveta za energetski prehod.
Predsednik uprave Salonita Anhovo d. d. dr. Tomaž Vuk je s primerom cementarne v Anhovem pritrdil, kako se mora industrija vedno znova prilagajati. V cementarni Anhovo že zdaj pokrivajo dve tretjini lastnih energijskih potreb z recikliranimi gorivi, vendar si prizadevajo za celostno samozadostnost. Na poti k zelenemu prehodu Salonit Anhovo igra ključno vlogo, saj je trenutno vključen v ambiciozen projekt Vodikova dolina, vreden 270 milijonov evrov. Projekt je koncept vzpostavljanja ekosistemov vodika, s poudarkom na proizvodnji in porabi.
Premik k pametnim in trajnostnim energetskim rešitvam
Konferenca se je končala s tretjim panelom, v katerem je beseda tekla o pametni energetiki in tehnoloških izzivih prihodnosti. Po besedah Sandija Kavaliča, člana uprave Gen-I, je njihova lokalna vizija usmerjena v okrepitev individualne oskrbe, digitalizacijo in ponovno predstavitev v prenovljeni obliki. Drug pomemben segment v trajnostnih energetskih rešitvah pa je ponudba za odjemalce, ki si ne morejo privoščiti sončnih celic na svojih strehah. Za to skupino odjemalcev razvijajo pospešen poslovni model skupinske samooskrbe.
Kolektor sETup se kot storitveno podjetje prilagaja rastoči pametni in napredni naravi svojih odjemalcev. Dr. Gašper Artač, direktor razvoja energetskih in trajnostnih storitev, je predstavil, kako podjetje v kontekstu trajnosti in dolgoročne stabilnosti dobave energentov svojim poslovnim odjemalcem ponuja celovite energetske rešitve. Poudaril je sklenitev dolgoročnih pogodb o zeleni energiji, ki so privlačne za investitorje, saj jih banke zahtevajo, medtem ko poslovni odjemalci cenijo finančne ugodnosti, dolgoročno stabilnost, zavarovanje pred tveganji na trgu z energenti in trajnostno perspektivo, ki jo takšne pogodbe prinašajo.
V Merkurju so zasnovali ambiciozen načrt za zmanjšanje porabe energije za 40 odstotkov, kot razlaga direktor Boštjan Štruc. Izbira premišljenih partnerjev in izvedba analiz sta ključna za doseganje ugodnih rezultatov za podjetje, saj lahko nepremišljene rešitve povzročijo velike stroške, pravi.
Prehod na izkušnje Merkurja pri energetski preobrazbi pripelje do razmisleka o izzivih in rizikih, ki jih prinaša uvajanje pametnih metod, pravi Zviadi Vardosanidze iz GrECo Specialty GmbH. Poudarja nevarnosti na področju kibernetske varnosti, saj nova tehnologija, ki je močno medsebojno povezana, odpira nove možnosti za izpostavljenost in tveganja. Poleg tega je treba pri načrtovanju poslovnih scenarijev upoštevati tudi okoljske izzive, kot so podnebne spremembe.
Poslovno konferenco Energetika 2023 je organizirala medijska hiša Delo v okviru Delovega poslovnega centra. Prireditev so podprli generalni pokrovitelj Kolektor, veliki pokrovitelji Petrol, GrECo, GEN energija, GEN-I, ELES, pokrovitelji Merkur, Luka Koper, BTC, promotor Plinovodi ter partnerji HSE, Butan plin, Ecubes in Elektro Ljubljana.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-energetika/, o poslovnem forumu pana https://energetika.dpc.si/.