27. marca 2024 se je s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v Opatiji na Hrvaškem končala dvomesečna poslovna kampanja medijske hiše Delo Investicije v gradbeništvu. Konferenco o naložbah v gradbeništvu medijska hiša Delo in hrvaški Jutarnji list organizirata že tretjič zapored, letošnja rdeča nit pa je zeleni prehod. Forum je z različnimi strokovnjaki in poznavalci panoge v dveh tematskih panelih – Vloga gradbeništva pri zelenem prehodu in Smernice za investiranje v infrastrukturo z vidika trajnostne mobilnosti – ponudil vpogled v ključne trende, ki oblikujejo gradbeni sektor. Udeleženci, ki so se dotaknili problematike pomanjkanja ustrezne delovne sile, zelene gradnje in prednosti hitrega vpeljevanja trendov, so med drugim poudarili, da je treba vedno plansko razmišljati in strateško načrtovati.
V uvodu sta zbrane pozdravila glavni urednik Jutarnjega lista Goran Ogurlić, ki je v nagovoru izpostavil pomembnost sodelovanja med gospodarstvi obeh držav, in Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, ki je poudaril dinamičnost gradbene panoge. Med drugim sta se oba dotaknila pereče problematike pomanjkanja kadrov, čeprav gradbeništvo v obeh državah zaposluje več kot 8 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Pri tem je Petrič spomnil, da je v Sloveniji med drugim že skoraj polovica zaposlenih tujih državljanov, a opozoril, da panoga vseeno postaja čedalje bolj zanimiva tudi za mlade, predvsem zaradi kompleksnejših projektov in visoko zahtevnih opravil na gradbišču, ki so tudi rezultat tehnologij, vse bolj prisotnih tudi v gradbeništvu.
Opomnil je še, da »za kakovostno izvedbo projektov potrebujemo visoko kvalificirane in motivirane voditelje na gradbišču, ki ne le razumejo kompleksnost tehničnih vidikov, temveč imajo tudi sposobnost učinkovitega vodenja ekip.« Zelo pomembno je, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne naložbe gleda skupaj. Tako bo sistem vzdržen, dodana vrednost pa bo ostala v domačem prostoru, je dodal.
Uvodne govore so nadaljevali slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je dejala, da je v pripravi drugi investicijski cikel v železniško infrastrukturo za zagotovitev krajših potovalnih časov in taktnega prometa na ljubljanskem vozlišču, podpredsednik hrvaške vlade ter minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković, ki je prav tako poudaril vlaganje v železniško infrastrukturo, ter podpredsednica evropske komisije Dubravka Šuica. Dodala je, da »s pametnimi vlaganji in digitalizacijo lahko izboljšamo učinkovitost, zmanjšamo stroške in ogljični odtis ter izboljšamo kakovost življenja za naše državljane.«
Vloga gradbenega sektorja v zelenem prehodu
V uvodu v prvi panel je Stjepan Lakušić, rektor Univerze v Zagrebu, odgovarjal na vprašanje, ali je gradbeništvo pripravljeno na gradnjo prihodnosti. Opozoril je tudi na pomembnost varnosti pri delu na gradbiščih in na tehnološke trende, ki vplivajo na spremembe v gradbeništvu. Med drugim je izpostavil delo na daljavo in mobilne aplikacije, 3D-tiskanje, modularno in montažno gradnjo ter pametna mesta.
Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet, je na prvi okrogli mizi, na kateri so razpravljali o vlogi gradbeništva pri zelenem prehodu, pojasnila, da je treba biti pazljiv in plansko razmišljati o gradbeništvu ter strateško načrtovati za naslednje desetletje.
Stjepan Lakušić je opozoril še na pomanjkanje ustreznih kadrov. Gospodarstvo namreč potrebuje pomoč in to mu lahko ponudi akademska skupnost, ki izobražuje ustrezne kadre in jih pripravlja na poklice prihodnosti. Na tovrstne izzive je opozoril tudi Tomislav Kamenski, vodja službe za investicije in razvoj projektov Kamgrada, ki ima od 800 do 900 zaposlenih, pričakujejo pa še nekaj sto delavcev z Daljnega vzhoda. Ob prihodu tujih delavcev je namreč treba dolgo čakati na delovna dovoljenja, izzivi so kulturne razlike, vsi tuji delavci pa tudi niso pripravljeni ostati, zato lahko v zvezi s tem nastanejo veliki stroški.
Zelena gradnja
Gostje so razpravljali tudi o zeleni gradnji. »Na to smo pripravljeni, gre pa za uporabo recikliranih materialov, upošteva se energetska učinkovitost itd.,« je dejal Kamenski, Marko Trampuž, direktor Kolektor Kolinga, pa je poudaril, da so zelene gradnje zahtevnejše za izvedbo tako v fazi projektiranja kot pri gradnji. Ocena je, da to podraži izvedbo za pet do 20 odstotkov, dolgoročno pa so ti objekti cenejši kot konvencionalni. Zakonske podlage za zeleno gradnjo so sprejete, kot je dejal Trampuž, pa zakonodaja še ni takšna, kakršno si želijo. Na vprašanje o vlogi lesa v gradnji je ocenil, da betona in opeke ne bo zamenjal, vidi pa priložnost v kombiniranju materialov.
Velimir Vilović, član uprave Nexe Grupe, katere najpomembnejši proizvod je cement, je pojasnil, da so na področju emisij toplogrednih plinov sprejeli projekt CO2NTESSA, v skladu s katerim bodo od leta 2029 proizvajali CO2 nevtralen cement. Direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič pa je predstavil projekt zelene gradnje čistilne naprave v Osijeku, ki sodi med pet ali deset najbolj učinkovitih v Evropi. Zgrajena je tako, da je energetsko 60-odstotno samozadostna, za predelavo materiala porabi desetkrat manj energije kot klasične naprave. »Projekt v Osijeku je dobra praksa tudi z vidika načina razmišljanja investitorja in izkušnje, ki smo jih pridobili, prenašamo tudi na veliko večji projekt v Varaždinu. Verjamem, da bo ta praksa postala standard,« je poudaril. Neformalno in formalno povezovanje gradbene panoge v regiji Zahodnega Balkana ima tako velik pomen.
Ključna prednost hitrega vpeljevanja trendov
Richard Krammer, direktor CrECo Specialty, je opozoril, da bodo v gradbeni panogi zmagovalci zelenega prehoda tista podjetja, ki med prvimi stopajo na to pot. Tisti, ki ne bodo namenili pozornosti tem trendom v panogi in jih vključevali v razvoj, vključno s spremembami, ki jih prinašajo nove tehnologije, bodo ostali zadaj.
Marko Trampuž je pojasnil, da v Kolektor Kolingu tako že sledijo načelom krožnega gospodarstva, in kot primer navedel recikliranje materialov. Obstajajo pa tudi novi produkti in tehnologije, ki še niso dovolj raziskani. »Dobro bi bilo, da bi naročniki nagrajevali oziroma skozi razpise spodbujali podjetja k tovrstnim praksam,« je poudaril.
Naložbe v infrastrukturo in trajnostna mobilnost
Drugi panel je s predstavitvijo primerjave investicij v cestno in železniško infrastrukturo odprl finančni svetovalec Bine Kordež in izpostavil, da z vlaganji v železnice ne moremo nadomestiti vlaganj v ceste. »Tudi če podvojimo prevoz po železnici, bo po cestah še vedno potovalo več kot 96 odstotkov potnikov. To je treba imeti v mislih, ko razmišljamo, kam bomo vlagali,« je dejal Kordež in dodal, da lahko transportne zagate rešimo le z ustreznim vlaganjem v cestno omrežje.
Na drugi okrogli mizi pa so spregovorili o vlaganju v infrastrukturo v Sloveniji in na Hrvaškem. »Zgodba o zmanjšanju vlaganja v ceste dolgoročno ne vzdrži. Ceste niso namenjene samo za promet vozil, ampak se z njimi polagajo optika, plin, vodovodi. Vsa ta infrastruktura zagotavlja razvoj,« je dejal Josip Škorić, predsednik uprave Hrvatskih cest.
Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, je izpostavil pomanjkanje velikih infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih 15 letih. Zastoji v prometu povzročajo gospodarsko škodo. Če bi povečali pretočnost osebnega in tovornega prometa, bi zmanjšali gospodarsko škodo.
Ivan Kršić, predsednik uprave podjetja HŽ Infrastruktura, hrvaškega investitorja v javno železniško infrastrukturo, pa je poudaril tudi pomen spremenjene uredbe o vseevropskih koridorjih, s čimer bosta poleg dveh koridorjev TEN-T Hrvaško prečkala še dva: »S tem se Hrvaška tudi proti jugu še bolj prometno in gospodarsko vključuje v Evropsko unijo, s čimer se odpira dodatna možnost evropskega financiranja.« Dobre projekte podpira tudi Evropska investicijska banka (EIB), med drugim železniške projekte, je opozoril vodja predstavništva skupine EIB v Sloveniji Simon Savšek.
Obe okrogli mizi je povezoval Mislav Togonal.
Sodelovanje medijske hiše Delo in hrvaškega Jutarnjega lista
Delo in Jutarnji list tokrat organizirata konferenco o gradbeništvu tretjič, jeseni pa bosta skupaj izvedla konferenco Kapitalski trgi. Izdajata tudi skupne revije, in sicer letos revijo Like, ki je namenjena turizmu in gastronomiji, ter lani Next Business, namenjeno gospodarstvoma obeh držav.
Več o povezanih vsebinah na https://www.delo.si/dpc-gradbenistvo, o poslovnem forumu pa
na https://dpc.delo.si/poslovna-kampanja/investicije-v-gradbenistvu/2024.