Medijska hiša Delo je 24. septembra 2024 sklenila večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2024: Vitalen sistem, zdrav človek s poslovno konferenco v prostorih GZS, ki je tudi soorganizator prireditve. Na konferenci so strokovnjaki predstavili konkretne mednarodne smernice za kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem ter praktične odgovore na številne izzive v zdravstvu. Zbrane je v uvodu nagovorila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Pozdravna nagovora sta imela Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, in Igor Zorko, podpredsednik GZS, predsednik ZIT in predsednik sekcije eZdravje. Budja je zbrane spomnil, »kako pomembno je za širšo družbo tudi pridobivanje podatkov o z zdravjem povezanem življenjskem slogu. Tudi na podlagi tega se namreč oblikujejo preventivni programi za prebivalstvo ter izboljšuje kakovost zdravstvenih storitev in napredek na področju znanstvenih raziskav. Pri vsem že omenjenem pa ne smemo pozabiti na digitalizacijo zdravstva, pri čemer se s primernimi projekti lahko izboljšata kakovost in učinkovitost zdravljenja pacientov. Z metodami umetne inteligence pa se lahko precej olajša zajem potrebnih podatkov in izboljša njihova kakovost – po drugi strani pa razbremeni zdravstveni kader.« Zorko pa je poudaril, da »zdravstvo ni stvar le ene institucije, ampak je kombinacija vseh deležnikov, tj. pacientov, države in gospodarstva. Treba je izobraziti drug drugega, saj je treba razumeti, kaj sistem omogoča in kako te stvari izkoristiti. Trudimo se vsi deležniki, da dosežemo odprtost sodelovanja, ki ga v preteklosti ni bilo dovolj, ter da skupaj dosežemo nekaj za boljši jutri.«
Uvodni govor na konferenci je podala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel in poudarila, da ima Slovenija dober zdravstveni sistem, ki dosega odlične rezultate s sorazmerno nizkimi izdatki, ki po zadnjih podatkih znašajo 9,5 odstotka BDP. Ministrica je opozorila, da se moramo zavedati nuje po stalnih izboljšavah in prilagoditvah sistema, saj gre za »zahteven in stalen proces«; spremembe, ki jih moramo uvesti, so načeloma neprijetne – vsaj za nekatere skupine, poleg tega pa se zdijo preproste in sprejemljive, dokler ne zadenejo nas samih. Poudarila je, da »potrebujemo 80 odstotkov zdrave populacije, ki podpira delovanje zdravstvenega sistema, da lahko ta učinkovito zagotavlja oskrbo za 20 odstotkov bolnih, kar nakazuje na pomen preventive za vzdržnost oskrbe in sistema.«
Do boljšega zdravstvenega sistema samo z vključitvijo vseh deležnikov
Konferenca se je nadaljevala z osrednjim pogovorom moderatorja Anžeta Droljca, direktorja poslovnega razvoja v podjetju Better, o poti do boljšega zdravstvenega sistema s strokovnjakoma doc. dr. Evo Turk, višjo raziskovalko na Centru za digitalno zdravje in socialne inovacije Univerze za aplikativne znanosti St. Pölten, in Paulom van der Wijkom, programskim direktorjem na Univerzi v Groningenu, nadzornikom v več zdravstvenih ustanovah in svetovalcem nizozemskega Neodvisnega zdravstvenega sistema. Eva Turk, ki ima številne izkušnje iz tujih zdravstvenih sistemov, je poudarila pomen digitalizacije zdravstva za njegovo kakovost in učinkovitost. »A sama po sebi ne bo prinesla učinkov, če ne bomo spremenili miselnosti. Pri tem je nujno sodelovanje vseh deležnikov in v Sloveniji vidimo, da nam na tem področju nekaj manjka, narediti moramo korak naprej, sodelovati vsi in učinkoviteje,« je poudarila. Paul van der Wijk se je strinjal, da je sodelovanje ključno, ob tem pa opozoril, da je nujno vključiti tudi bolnike, ki morajo biti vešči uporabe digitalnih orodij.
Za učinkovit zdravstveni sistem
Prva okrogla miza je bila namenjena razpravi o smernicah za kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem. Moderatorka Petra Juvančič, direktorica Združenja Manager, je razpravo začela s citiranjem, da mora biti zdravstveni sistem zgrajen na učinkovitosti, a ne na račun kakovosti oskrbe, in sodelujoče pozvala h komentarju. Svoja mnenja so podali Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil Novartisa v Sloveniji, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice, doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana, dr. Zoran Erjavec, dr. med., internist hematoonkolog v nizozemski splošni bolnišnici Emmen Treant ter član in predsednik različnih komisij glede smernic in financiranja v Federaciji medicinskih specialistov Nizozemske (FMS), ter prim. mag. Dorjan Marušič, direktor ZZ Celjenje in nekdanji zdravstveni minister ter samostojni svetovalec na področju delovanja zdravstvenih sistemov.
Znanost za zdravje
Uvodni nastop v drugo okroglo mizo z naslovom Znanost za zdravje v vsakdanjem življenju je imel dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Opozoril je na pomen gibalne neaktivnosti in poudaril, da ena ura gibanja na dan ni dovolj, da zmanjšamo tveganja, temu bi morali nameniti tretjino časa. Dr. Pišot se je po svojem nastopu o tem, kako lahko k zdravju prispeva znanosti, pogovarjal z doc. dr. Mladenom Gasparinijem, dr. med., specialistom splošne in žilne kirurgije, izr. prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter vodjo Slovenskega združenja za klinično prehrano, ter z izr. prof. dr. Petro Došenović Bonča, vodjo magistrskega programa Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dogodek je potekal v soorganizaciji Dela in GZS ter v sodelovanju s programskim partnerjem ISR. Podprli so ga Novartis (generalni pokrovitelj), Prva osebna zavarovalnica in Better (velika pokrovitelja), Medicinski center Ljubljana, Ortoimplant, Energia Naturalis (pokrovitelji) in Abena Helpi, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Tehnološki park Ljubljana (partnerji).
Posnetek dogodka in uredniške prispevke o temi najdete na https://www.delo.si/delov-poslovni-center/zdravje.
Več o konferenci na spletni strani Delovega poslovnega centra.