Delo organiziralo poslovno konferenco Zdravje 2021

Delo organiziralo poslovno konferenco Zdravje 2021

2021-09-27T11:11:39+00:00

Medijska hiša Delo je večmesečno poslovno kampanjo Zdravje 2021: Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema zaokrožila s poslovno konferenco, ki jo je organizirala v sodelovanju z GZS in programskim partnerjem, Inštitutom za strateške rešitve. Dogodek je potekal v hibridni izvedbi, fizično v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije in preko spleta v neposrednem prenosu na spletni straneh Dela in Inštituta za strateške rešitve.

Konferenca je predstavila izzive, ki jih je pandemija covida-19 vnesla v družbo in zdravstvene sisteme. Med drugim pa so bile predstavljene dobre prakse, ki so se izkazale za delujoče z vidika funkcionalnosti za pacienta, ohranjanja zdravja, zgodnje diagnostike, preprečevanja težkih medicinskih primerov, kakovostnejše obravnave, finančnih prihrankov, razvoja prihodnjih pametnih medicinskih rešitev ter učinkovite komunikacije med zdravnikom/strokovnjakom in pacientom. Pri opredelitvi kakovostnega zdravstvenega sistema so se govorci dopolnjevali in kot potrebne nanizali dostopnost, kakovost, prijaznost do zaposlenih in uporabnikov, pravočasnost, solidarnost in finančno vzdržnost, seveda pa ne smemo pozabiti, da morajo rešitve izhajati iz potreb uporabnika.

Konferenco so z uvodnim  pozdravom otvorili Andrej Kren, direktor medijske hiše Delo (organizator konference), Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (vsebinski partner konference).

Kot je na dogodku povedal osrednji govorec konference Marco Marsella, vodja enote H3–E-zdravje, dobro počutje, staranje pri generalnem direktoratu Evropske komisije, kjer so že pred pandemijo predstavili strategijo digitalizacije zdravstva, bi kar 90 odstotkov pacientov želelo dostop do podatkov o svojem zdravju in so jih tudi pripravljeni deliti, a le, če so podatki ustrezno zavarovani. Podatki o zdravju temeljijo na treh stebrih: zgodnje diagnosticiranje, boljša preventiva in storitve, in človek, ki je v središču sistema. Pri tem je pomembno, da je dostop do podatkov o lastnem zdravju omogočen tudi čezmejno. Podatki zajemajo dve ključni skupini: zbirko podatkov o pacientu in e-recepte. Pomembno pri vzpostavljanju informacijskih sistemov na ravni EU je, da so ti poenoteni tako z vidika oblike kot vnosa podatkov, je povedal Marsella.

Rešitev za čakalne dobe je na dlani, a je ne izvedemo

Kakšne spremembe ponuja pandemija covid za zdravstvene sisteme in njihovo organiziranost? Je lahko to priložnost za učinkovitejše rešitve? Kot je moderatorki panela Petri Juvančič, izvršni direktorici Združenja Manager, na prvem panelu Pandemija – priložnost za spremembe povedal  Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor podjetja Better,  se je pri digitalizaciji 10 let razvoja v času pandemije skrčilo v eno leto. Orisal je proces digitalizacije v zdravstvu, ki poteka v več fazah. Najprej na ravni posameznih institucij, nato povezave med njimi, sledijo analiza, sklepanje in zaključki na podlagi podatkov, pri čemer je zadnja faza velik izziv za vse, tudi najrazvitejše.

Kljub določenemu napredku v zadnjem času izziv še naprej ostajajo čakalne dobe, je povedal doc. dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik. Vprašal se je, kako da imamo še vedno čakalne dobe, saj bi lahko s podatki pravilno načrtovali obravnavo pacientov. »Če vemo, koliko bolnikov imamo z določeno boleznijo, bi morali programe prilagajati in jih razporediti s pomočjo splošnega dogovora. Ta pa ni sprejet ob začetku leta, temveč sredi leta, kar je nerazumljivo. Program se nato sredi leta prilagaja za nazaj. To je skregano z logiko.« Kako bi Rozman izboljšal učinkovitost dela v bolnišnicah? »Zaposlil bi organizatorja dela, oddelčnega koordinatorja, ki bi skrbel za dobro tekoče procese in bi skušal najti napake v procesih, da bi jih lahko odpravili.«

Da je preteklo obdobje v njihovem podjetju zaznamovala beseda agilnost, je povedal mag. Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji. Poleg krepitve digitalizacije so v času pandemije prilagodili dobavne verige, z delom na daljavo se je okrepila tudi kultura zaupanja, kar je nujen pogoj, da lahko številni zaposleni uspešno delajo na daljavo. Po mnenju Ljolja se bo slovensko zdravstvo moralo spopasti s tako imenovano sindemijo, ki pomeni več združenih epidemij različnih bolezni. Digitalizacija za farmacijo pomeni prehod iz trajnega zdravljenja z zdravili preko celične in genske terapije v enkratni poseg, ki mnogokrat odpravi bolezen. »Pomembna je tudi industrija generikov. K vzdržnosti zdravstvenih sistemov lahko prispevamo tudi z biološkimi zdravili. Zdravila Novartisa letno v Sloveniji dosežejo milijon pacientov.«

»Izziv v zdravstvenem sistemu bodo finance, saj imamo eno izmed najslabših demografskih slik v Evropi. Zdravstvene storitve postajajo dražje, medtem ko so viri omejeni. Drugi izziv je določitev pravic, ki uporabniku zdravstvenega zavarovanja pripadejo. Ni pa dovolj opredeljeno, v kakšnem roku lahko posameznik, vsaj preko državnega sistema, dostopa,« je težavo osvetlil Janez Kranjc, predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice. Kranjc sicer meni, da cilj, kam usmeriti zdravstveni sistem, opredeljujeta besedi kakovost  in pravočasnost.

Uspešna digitalizacija je odvisna od dobre predpriprave in načrtovanja

Česa se lahko naučimo iz dobrih praks v zdravstvu, farmaciji, raziskavah, biomedicini in kaj ponujajo sodobna tehnološka orodja, so moderatorju drugega panela Tinetu Kračunu razkrili sogovorniki, odlični poznavalci omenjenih področij.

Velika Britanija ima v praksi uveljavljen sistem elektronskega predpisovanja zdravil v bolnišnicah – kako se je ta sistem obnesel v času pandemije covid-19, je razložil John Gwilliam, vodja implementacije omenjenega sistema in dajanja zdravil v bolnišnici Wye Valley NHS Trust. Elektronsko predpisovanje so začeli v bolnišnici uporabljati lani. Za vsako področje so morali pripraviti strategijo, zagotoviti opremo in naprave, usposobiti uporabnike, predvideti morebitne posebne procese pri papirnih dokumentih. »Pomembno je imeti načrt in biti pripravljen, da ga prilagodiš in popraviš, če se bi to izkazalo za potrebno,« je poudaril Gwilliam in dodal, da je bil poseben izziv pripraviti vse uporabnike na uvedbo sistema.

Dr. Jure Vajs, vodja strateških partnerstev v Novartisu v Sloveniji, je predstavil rešitev, ki so jo razvili, ko so se v Novartisovih laboratorijih v Sloveniji v času pandemije znašli pred izzivom omejene komunikacije v živo. S tehnologijo mešane resničnosti so vzpostavili spoj in sobivanje virtualnega in resničnega okolja.  Zaposleni v laboratorijih za komunikacijo s sodelavci na oddaljenem delovnem mestu uporabljajo virtualna očala. Tako lahko delovni proces poteka zelo podobno kot bi s fizično prisotnostjo. »Očala vsak dan uporabljamo za pomoč na daljavo, za navodila za delo, za učenje in uvajanje v delo, za vizualizacijo procesov in podatkov, za inšpekcije, za prenos analitskih metod in procesov in za virtualne sestanke,« je razložil Vajs.

Kako je fizioterapijo, ki jo v praksi navadno povezujemo s fizično prisotnostjo na lokaciji, mogoče izvajati na daljavo, je razložil Alen Pavlec iz Zdravstvenega dom dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Razvoj rešitve je spodbudila okoliščina, ko se ambulantna terapija v času pandemije določen čas ni mogla izvajati. Zato so za najbolj ranljive – starostnike in otroke, ki potrebujejo spodbudo pri motoričnem razvoju – razvili rešitve z uporabo digitalne tehnologije. Več kot 25 pacientov je lahko preko video aplikacije dostopalo do fizioterapevta, česar sicer ne bi mogli.

Po besedah dr. Tadeja Battelina, profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti in zdravnika na Pediatrični kliniki, rešitve video- in teleambulante uporabljajo za otroke s sladkorno boleznijo. Dr. Battelino je prikazal primer spremljanja vrednosti pri sladkornih bolnikih in svetovanja na daljavo. »Umetna inteligenca je v določenih primerih enako dobra kot mi,« je povzel.

Digitalizacija in uvedba sistema, ki nagrajuje uspešnost zdravljenja

Na panelu o novih postopkih v zdravstvu, ki ga je povezoval Gregor Cuzak, soustvarjalec in soorganizator platforme HealthDay.si/ECHAlliance, so se razpravljalci med drugim posvetili vprašanju personaliziranega pristopa k zdravljenju. Pametna diagnostika pomaga odgovoriti na ključna vprašanja, prispeva 60 do 70 % k zdravljenju, je poudaril Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija (GZS). »Ko iščemo zdravilo za neko bolezen, že uporabljamo pametno diagnostiko, in ko lansiramo zdravilo na trg, je ta diagnostika zajeta tudi že v tem zdravilu.« Po navedbah Boštjana Antoliča, direktorja podjetja NYD.care, ki izvaja pametno diagnostiko, je pomembno, da lahko podjetje ponudi medicinske rešitve na ključ, kar vključuje vse od obdelave podatkov do marketinga, oblikovanja in do dobre uporabniške izkušnje.

Doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljici in direktorici podjetja Juliet Rose, ki ponuja spletne medicinske rešitve in diagnostiko, se zdi pomembno, da se nenehno razvija telemedicina, ki pomaga kroničnim bolnikom, denimo z avtoimunimi boleznimi. V podjetju imajo iz strokovne sfere sklenjeno partnerstvo z medicinskim centrom Barsos, ki jim zagotavlja obravnavo obolelih in podporo zanje. Sodelujejo tudi s kadrovskimi agencijami in podjetji, da zagotavljajo ustrezno delovno okolje. Kot pravi Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, ki razvija podporne digitalne platforme za medicinsko nego in oskrbo, je tako imenovana integrirana oskrba področje, ki v ospredje postavlja starejše. »A imamo pri tem dva izziva: to področje pokrivata hkrati dve ministrstvi, za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za zdravje. Premika se prepočasi.«

Sogovorniki na tretjem panelu so se strinjali, da Slovenija čimprej potrebuje digitalizacijo postopkov v zdravstvu in premik v smeri sistema, ki zdravstvene storitve plačuje glede na uspešnost zdravljenja (tako imenovani value-based healthcare, op. a.).

 

Več na https://www.delo.si/dpc-zdravje/.