Ljubljana, 24. junij 2021: Medijska hiša Delo je 23. junija 2021 na Rožniku organizirala 31. tradicionalno podelitev Delove nagrade kresnik za najboljši roman preteklega leta. Kresnika je prejel Borut Kraševec za roman Agni, med finaliste so se uvrstili še Mirana Likar z romanom Pripovedovalec, Feri Lainšček z romanom Kurji pastir, Gašper Kralj z romanom Škrbine in Vincenc Gotthardt z romanom Na drugem koncu sveta. Kresnikov lavreat je po prejemu nagrade, ki tokrat znaša kar 7.000 evrov, tradicionalno v spremstvu kresnic prižgal kresni ogenj. Ob prejemu nagrade je Kraševec dejal, da je kresnik zanj izjemno priznanje, da so s knjigo zadovoljni tudi drugi. »Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse drugo,« je sklenil lavreat.
Najboljši roman vsako leto na kresni večer izbere žirija, ki se o zmagovalcu odloča na klavzuri v Cankarjevi sobi med sklepno prireditvijo. Pred tem pozorno prebere vsa romaneskna dela slovenskih avtorjev, ki so izšla leto prej, in nato postopoma krči izbor. Žirijo letos sestavljajo Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič.
Tudi letos je slovesnost dosegla vrhunec s prižigom kresa, ki gori v slavo slovenskemu romanu. Pred tem se je odvila pestra prireditev z video predstavami nominirancev, s katerimi se je v živo pogovarjala Delova novinarka Vesna Milek, ki je prireditev tudi povezovala. Odlomke iz romanov so interpretirali igralci Silva Čušin, Saša Mihelčič, Boris Ostan, Polona Juh in Marko Mandić, Laura Krajnc, nastopili so mladi glasbeniki iz zasedbe Noreia, Jani Kovačič in Zvezdana Novaković s plesalko Urška Centa.
Govor je imel tudi Bojan Budja, odgovorni urednik Dela: »Materina beseda je tista, na kateri se gradi ali pade narodova identiteta. Beseda ima neverjetno moč, beseda je naše orožje. In mi vsi skupaj smo danes njeni častilci. V veselje in ponos mi je, da nas je toliko.«
Na prireditvi so predstavili tudi Delov projekt Mlado pero, ki predstavlja mlade avtorje in literarne kritike. Kot je povedal urednik Delove kulturne redakcije, Andrej Predin: »Naša velika želja je, da bo Mlado pero nekoč postalo posebna nagrada za mlade avtorje pod okriljem kresnika. Je pa to več kot projekt, gre za platformo, ki omogoča mladim, da so videni, da predstavijo svojo ustvarjalnost in imajo odprte komunikacijske poti do založb in preostalih akterjev literarne scene.«
Utemeljitev žirije
Kresnikova žirija je razglasitev zmagovalca utemeljila takole:
»Roman Agni Boruta Kraševca preizkuša naše ustaljene predstave o romanu, saj gre za hibridno besedilo, ki spaja elemente idilično-podeželskega, živalskega, ljubezenskega romana, srhljivke in parabole. Obenem preizkuša naše predstave o svetu in življenju, saj zoperstavlja različne perspektive: svet narave in živali ter človeški svet, mestno in podeželsko okolje, pogled odraslih in otrok, patriarhalne družbene vzorce z modernimi, primarno živalsko spolnost s civilizacijo, eros s tanatosom. Agni je drzen roman tudi po kompozicijski zasnovi, saj zgodbo podaja skozi različne pripovedovalce, ki imajo tudi različne vrednostne sodbe, odrasli so prežeti s spolnostjo, pa tudi z ljubosumjem, zavistjo in voljo do uveljavljanja svoje moči, otroci se nedolžno in skozi igro soočajo s svetom, živalska pripoved v dogajanje vnaša temeljne instinkte, ki jih ljudje potlačijo, strah pred smrtjo se tam spaja s prvinsko slo po preživetju, brez vrednostne sodbe pa kot kak sveti duh dogajanje motri kamera, ki tudi v temi zazna infrardeče žarke. Glavna odlika romana je, da meje med vsemi temi svetovi niso zabrisane. Perspektivična razgibanost avtorju omogoča, da izredno sočno in brez predsodkov opisuje spolnost kot gonilno vitalistično silo, obenem pa podeželski svet naveže na mitološko in literarno izročilo. Literarni poznavalci v romanu odkrivajo reference na ruski novi formalizem in francoski novi roman, privrženci duhovnosti pa vedo, da je Agni hinduistično božanstvo ognja, ki simbolizira spoj telesnega in kozmične zavesti. Kljub temu da zgodba bralca sama potegne, je Agni večplasten roma n, ki zahteva zavzeto in podrobno branje.«