V hotelu Kempinski v Portorožu je 13. aprila 2022 slovensko-hrvaški poslovni forum Javne investicije v gradbeništvu 2022. Na dogodku, ki ga je medijska hiša Delo organizirala v sodelovanju s hrvaško medijsko hišo Hanza Media, so strokovnjaki in poznavalci gradbene panoge razmišljali o izzivih in potencialu razvoja gradbene panoge v regiji ter o prilagajanju trenutnim razmeram, vključno z rastočimi cenami surovin in materialov. Ena od pomembnih ugotovitev je, da potrebujemo sistemsko rešitev za reševanje izzivov z naraščajočimi cenami, ki pestijo gradbince pri trenutnih projektih. Podražitve surovin in materialov namreč zadevajo vse v panogi. Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, je prepričan, da bi morala država v trenutnih gospodarskih razmerah aktivirati infrastrukturni fond, ki bi spodbujal gradbene projekte.
Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, je ob odprtju dogodka povzel dogajanje na gradbenem trgu. Kriza je prišla od zunaj, gradbeništvo pa jo občuti v obliki močno povečanih vhodnih stroškov. »Ne verjamem, da lahko gradbeništvo to brez soglasja investitorjev preživi,« je dejal Petrič. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v govoru poudaril, da država gradi infrastrukturo po meri ljudi. Kot primer je navedel gradnjo drugega tira, tretje razvojne osi in predora Karavanke. Država vlaga tudi v enakomeren razvoj železniške in cestne infrastrukture, zadnja je posebej pomembna za decentraliziran razvoj Slovenije, je prepričan minister. Oleg Butković, hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo, je dejal, da je v današnjih izzivov polnih časih gradnja infrastrukture velik prispevek h gospodarski rasti in da je treba investicijski cikel ohraniti.
Država naj ponudi sistemske rešitve
Javne investicije v gradbeništvu so pomembne na številnih področjih, od prometne do energetske in zdravstvene infrastrukture. Glavna izziva za gradbeno panogo sta v tem trenutku povezana z delavci ter rastjo cen materialov in surovin, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi Gradbeništvo kot regijski povezovalec, ki jo je moderiral dolgoletni voditelj informativnih oddaj Televizije Slovenija Slavko Bobovnik. »Gradbeništvo k rasti BDP v Sloveniji prispeva med 6 in 7 %. Približno toliko bi moralo biti vpisanih tudi v izobraževalnih programih,« je prepričan Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG.
Rast cen materialov in surovin ter dela gradbincem povzročajo precej preglavic. V zvezi s tem je veliko negotovosti, je povedal Veljko Nižetić, direktor podjetja Strabag Hrvaška. »Skrajni čas je, da se investitorji in stroka usedejo in dogovorijo o pravilih igre glede cen in podražitev,« meni Blaž Miklavčič, glavni direktor družbe GH Holding. Ocenjuje, da lahko gradbeništvo kot panoga raste še leto in pol, nato se bo rast umirila. Josip Škorić, predsednik uprave družbe Hrvatske ceste, je podal hrvaško perspektivo: »Na ravni države bo treba poiskati rešitve v gradbenem sektorju, sicer bodo težave. Za nove investicije prilagoditev cen ne bo težava, saj bomo to rešili z dogovori na začetku.«
Na Hrvaškem bodo z majem dobili indeks prodajnih cen, kar bo gradbincem v pomoč pri reševanju zapletov z višjimi cenami gradenj. Škorić ocenjuje, da je to dobro. Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, je prepričan, da bi morala država v trenutnih gospodarskih razmerah aktivirati infrastrukturni fond, ki bi spodbujal gradbene projekte. »V teh časih bi bil takšen fond še kako pomemben za prebroditev krize.«
Težave z zagotavljanjem fiksnih cen in pomanjkanje sistemskih rešitev
Iztok Polanič, predsednik uprave Pomgrada, je na menedžerskem panelu o prihodnosti razvoja gradbene panoge dejal, da bi se morali pri rastočih cenah zgledovati po zahodnih državah, kot sta Avstrija in Nemčija. V zadnji so zaradi rastočih stroškov sprejeli rešitev, da je dopustno usklajevanje cen v primeru podražitev. Pri nas zakon določa, da povišanje stroškov do ravni 10 % krije izvajalec, naprej pa naročnik, vendar pa sistemskih rešitev trenutno nimamo.
Po besedah Marka Trampuža, direktorja divizije Kolektor Gradbeništvo, so se zaradi rastočih cen obrnili na 60 naročnikov in jim poslal obvestilo o spremenjenih razmerah na trgu. Država bi morala ponuditi sistemsko rešitev, je prepričan. V podjetju Salonit Anhovo imajo izzive z dražitvami cementa v nekaterih državah. Te dosegajo tudi do 60 %. V Sloveniji dražitve niso tako občutne, a vseeno ne morejo zagotovitve fiksnih cen, je povedal predsednik uprave podjetja Julijan Fortunat.
Italija je sprejela zakon, s katerim je določila oziroma regulirala ceno 35 reprezentativnih gradbenih materialov. Podobno rešitev kot Nemčija je sprejela Avstrija. »Indeksacija cen je edina prava formula, kako cene z revalorizacijo umestiti na pravo raven,« je prepričan Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS.
Pri kadrih potreba po več nadzora in spodbudah
Da gradbince v krizah hudo pestijo težave s kadri, kaže podatek iz sosednje Hrvaške, kjer je v času prejšnje krize iz panoge od skupno 100.000 zaposlenih odšlo od 30.000 do 40.000 delavcev, večinoma v tujino. »Danes jih nadomeščamo z delavci iz Indije, Nepala in drugih držav, ki pa žal niso enako kakovostni,« je dejal Tihomir Ranđelović, član uprave hrvaške družbe GP Krk. Meni, da je dolgoročna rešitev le sistemska: izobraževanje in prikaz gradbeništva kot atraktivnega poklica. S tem se strinja tudi Martin Gosenca, predsednik uprave CGP Novo mesto: »Bolj bi se morali usmeriti v tehnične, manj v humanistične poklice.«
Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS, meni, da bi morali dotok delovne sile regulirati tudi kvalifikacijsko, s preverjanjem znanja. Gospodarstvo bi moralo izvajati tudi štipendiranje kadrov, dodaja.
Gradbeništvo je dvojni zmagovalec, digitalizacija lahko poveže regijo
»Napredek gradbeništva poganjajo trije trendi: podnebne spremembe, informatizacija in platformizacija,« je poudaril dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Gradbeništvo je dvojni zmagovalec podnebnih sprememb, saj obravnava dve dimenziji, podnebno-naravno in regulatorno-tržno. Panoga ima velike rezerve pri digitalizaciji, revolucija pa se bo zgodila skozi platforme, je napovedal Turk, pri čemer bodo smetano pobrali najbolj inovativni in najbolj sposobni priti do poslov.
Bojan Črv, vodja kakovosti družbe Kolektor Koling, je digitalno transformacijo v gradbeništvu prikazal z industrijo 4.0, ki je osnova za digitalno ekonomijo. Izzivov digitalne transformacije v gradbenih podjetjih je več, od ocene stopnje digitalne zrelosti in vzpostavitev centralne digitalne službe do zagotovitve virov, vključno s človeškimi, in skrbi za podatke. »Digitalizacija lahko poveže gradbeni sektor v regiji prek skupnega podatkovnega okolja. To bo olajšalo povezavo med podjetji, investitorji in deležniki na tem področju, tako v fazah projektiranja, gradnje in uporabe,« je prihodnost nakazal Črv.
Ne bi smeli biti odvisni od vsakokratne politike
Med težavami, ki pestijo javne naložbe v gradbeništvu, je Ficko poudaril bistveno predolge roke od zamisli do začetka in izvedbe del. Kot primer je navedel tretjo razvojno os, pri kateri je trajalo 17 let do začetka gradnje. »Prihodnost gradbeništva bo odvisna od tega, ali bomo v državi znali nastaviti razvojne programe na področju infrastrukture, ki jih bodo zgradili gradbinci, ali pa tega ne bomo znali. Ali bomo to prepustili stihiji in političnim nihanjem, ki se zgodijo vsaka štiri leta? Pri projektih ne bi smelo biti pomembno, kaj bo rekla politika,« je prepričan Ficko.
Stojan Petrič je med drugim izpostavil tudi sodelovanje medijskih hiš Delo in Hanza Media pri organizaciji slovensko-hrvaškega foruma, in poudaril, da sta se z Ano Hanžeković Krznarić pred meseci dogovorila, da bi pristopila k tej organizaciji in poskušala podobne poslovne konference organizirati enkrat v Sloveniji, drugič pa na Hrvaškem.
Več o povezanih vsebinah na delo.si, o samem poslovnem forumu pa na https://gradbenistvo.dpc.si/.